Joža Miklič

Življenje in delo

Joža (ali Jožefa ali Jožica) Miklič, univerzitetna diplomirana ekonomistka, predavateljica, pisateljica, publicistka in kulturnica je bila rojena 18. marca 1937. Osnovno šolo je obiskovala v Dol. Nemški vasi, gimnazijo v Trebnjem in v Stični ter diplomirala leta 1961 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Takoj se je zaposlila kot prvi diplomant Ekonomske fakultete v Krki tovarni zdravil Novo mesto. V njeno pristojnost je sodilo nekaj letno vodenje ekonomskega sektorja v katerem so delovale finance, računovodstvo, analize, načrtovanje, notranji nadzor, poslovna informatika, organizacija ter avtomatska obdelava podatkov. Pod njenim vodstvom je bil nabavljen in uporabljen računalnik IBM360/25 prvi na Dolenjskem in drugi v Sloveniji, s katerim so se začele redne obdelave podatkov leta 1971. V Krki je tudi poskrbela za ustanovitev Kulturno umetniškega društva Krka s sekcijami od katerih še vedno deluje Dolenjski knjižni sejem, Pevski zbor in galerijska dejavnost. Krko je zastopala v številnih državnih, republiških in občinskih organih ter gospodarskih združenjih.

Leta 1980 je bila imenovana za direktorico Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu in s tem je postala tudi članica Sveta Službe družbenega knjigovodstva Slovenije kot tudi članica kolegija njenega generalnega direktorja. V njeno pristojnost je sodilo vodenje plačilnega prometa, analize in informacije o gospodarskih gibanjih, boniteta komitentov, davčni, inšpekcijski in finančni nadzor nad družbenih premoženjem, revizijski postopki in postopki vrednotenja premoženja vse za območje Dolenjske in Bele krajine. Njena naloga je bila tudi informiranje javnosti v regiji o gospodarskih gibanjih in v ta namen je organizirala redne tiskovne konference.

Upokojena je bila leta 1995 in kot upokojenka pridobila certifikat Ministrstva za pravosodje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Z izpitom pri Ministrstvu za gospodarstvo je bila vpisana v register podjetniških svetovalcev za opravljanje poslov gospodarskega svetovalca in nadzirala izdelavo poslovnega načrta podjetnikom. V Združenju nadzornikov Slovenije je pridobila certifikat za opravljanje poslov nadzornika, eksperta v Nadzornih svetih in Nadzornih odborih družb oziroma družbenih skupnosti.

Poleg omenjenih zahtevnih delovnih nalog je Joža Miklič ob delu poučevala na Ekonomski srednji šoli in bila predavateljica Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. V letih 1962 do 1969 je bila članica Skupščine Skupnosti socialnega zavarovanja v državi. Od 1964 do 1968 je bila članica Odbora za industrijo in obrt občine Novo mesto. Članica komiteja ZKS v občini Novo mesto je bila od 1961 do 1965. Kot direktorica pomembnega področja dela v Krki jr bila tudi ustanovna članica Simpozija o sodobnih metodah računovodstva in poslovnih financah v Sloveniji 1968. Opravljala je mnoge upravljavske funkcije. Od 1974 do 1978 je bila predsednica Kulturne skupnosti Novo mesto, članica Komisije za nadzor občine Novo mesto, 1974, predsednica zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije, članica Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije in predsednica odbora za naložbe v KSS, Ljubljana, 1974-1978, članica nadzornega odbora Centralnega komiteja ZK Slovenije, predsednica Izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti Slovenije za avtomatiko, računalništvo in informatiko, v obdobju 1982 do 1989 pa predsednica občinske zdravstvene skupnosti in predsednica izvršnega odbora te skupnosti v Novem mestu. Bila je delegatka regije na 14. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 1990. Bila je članica Društva manager – ustanovna članica sekcije Ženske z idejami, ustanovna članica društva Akademska pobuda - Univerza v Novem mestu 1994 in članica Razvojnega sveta Slovenije 1995-1997. Svetnica občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila od 1995 do 1999 in v tem času vodila odbor za družbene dejavnosti. V letu 1996 jo je Okrožno sodišče v novem mestu imenovalo za stečajna upraviteljica GIP Pionir Novo mesto. V mandatnem obdobju 1999 do 2007 je bila članica nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto. En mandat od 2009 do 2017 je bila urednica rubrike Družbena vprašanja v Rast–revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Občinski svet Mestne občine Novo mesto jo je leta 2010 imenoval za svojo predstavnico v Svetu Visokošolskega središča. Joža Miklič je kar 10 let predsedovala Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, bila članica organov Zveze ekonomistov Slovenije in 1996 predsednica njegovega izvršilnega organa. V tem obdobju je bil ustanovljen Foruma odličnosti in mojstrstva 1989. Bila je njegova ustanovna članica in vodja njegovega strateškega odbora. Sodeluje v vse slovenskem gibanju Rastoča knjiga, je ustanovna članica Društva Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Državnega sveta Slovenije. Njeno publicistično delo obsega preko 80 člankov v strokovnih in drugih publikacijah. Kot ljubiteljica kulture in humanistka je članica številnih kulturnih in humanitarnih organizacij.

Za svoje delo je prejela več stanovskih priznanj, bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem leta 1982, je prejemnica Velike nagrade odličnosti in mojstrstva leta 2005 in je vpisana v Rastočo knjigo Temeniške in Mirenske doline leta 2018. Živi v Novem mestu.

Storitve

Knjiga Barjanski tulipan

Opis knjige:

Avtorica je popisala več kot štiridesetletno delo Kulturno umetniškega društva Barje, katerega vsebino je vsa leta soustvarjala njena mama Tončka Melik. Društvo je delovalo izobraževalno, povezovalno in ustvarjalno v širšem okolju na obrobju Ljubljane, v njem je sodelovalo mnogo mladih, s svojimi prireditvami je gostovalo na številnih ljubljanskih odrih, celo na Reki in poskrbelo, da je okolje primerno počastilo velikane slovenske kulture ter spominske dneve. V ljubiteljski kulturi Slovenije so bili prepoznavni in spoštovani za kar so prejeli tudi pomembna priznanja.

Dolenjska in bela krajina

Opis knjige:

Avtorji pesnik Tone Pavček, dr. Janez Gabrijelčič in Joža Miklič s to knjigo nagovarjajo najširšo javnost regije za oblikovanje in uresničevanje uspešnejšega gospodarjenja in hitrejše rasti blagostanja. Ocenjujejo, da imata Dolenjska in Bela krajina še veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti, ki bi lahko izboljšale materialni položaj tu živečih in jim omogočile tudi bogatejši duhovni razvoj. Motivacijski razvojni program je nastal v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine leta 1993.

Potomci Jurčičevih junakov

Opis knjige:

Povojni čas je odprl široke možnosti izobraževanja, ki jih je večina mladih sprejela z navdušenjem kljub materialno neprilagojenim razmeram. Avtorica opisuje življenje druge generacije gimnazijcev v Stiški gimnaziji, njihova prizadevanja pri razumevanju za njih zahtevne učne snovi, njihov nadaljnji univerzitetni študij ter rezultate njihovega dela v praksi.

Zvestoba študentski druščini

Opis knjige:

Zbornik, ki ga je uredila avtorica Joža Miklič, pripoveduje zgodbe o študiju in uveljavljanju ekonomske stroke v Sloveniji, življenje in delo petinosemdesetih diplomantov 12. generacije študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so si med prvimi prizadevali uveljavljati ekonomsko doktrino, ekonomsko znanost in ekonomsko miselnost v raziskavah, podjetjih, v izobraževalni ustanovah in v upravljanju republike.

Vse kar vas zanima o knjigah lahko vprašate na naslovu povratna.obvestila@gmail.com.

Blog

Pozdrav predsednici.13. november 2022

Da smo dobili žensko za predsednico države je svojevrsten čudež, ne toliko zaradi morebitnega odnosa med moškimi in ženskami v naši državi kot zaradi dejstva, da državljanke Slovenije ne uničuje niti domači niti uvoženi predsodek, da spadajo v kuhinje in porodnišnice. To ne pomeni, da smo dobile vojno, pač pa le, da nam naši moški stojijo ob strani, da so z nami zadovoljni in da nas včasih tudi občudujejo. Hvala vam!

Predsednica se bo verjetno pogosto srečevala s problematiko državljank saj imajo te, tako kot vsi ljudje tudi svoje slabosti. Ugodne študijske razmere in nastanek srednje dobrega potrošnika nam je omogočil, da smo osvojile večino delovnih mesto v kulturi, izobraževanju in vzgoji, zdravstvu, sodstvu, verjetno v upravah javnih služb in gospodarstva. Že res da imamo za otroke podporo v vrtcih in šolah, toda ne slepimo se, še vedno smo mame in če je naš otrok v nevarnosti nam ide vse iz rok, vemo, da moramo biti ob njem. Lahko se zgodi, da nas naenkrat nekje preveč manjka in posel zastane. Zgodi se tudi, da manager obupa in na primer njegove tekstilke zgubijo delo. Zgrozim se ob misli kako preprosto se to zgodi in kako neobčutljivi smo postali do neizpolnjevanja dolžnosti najodgovornejših. Je že res, da trenutno na trgu dela ni ponudbe, strokovnjaki pa to povezujejo z upadanjem dodane vrednosti. S storitvami ne moremo doseči akumulacije polprevodnikov ali najučinkovitejših zdravil. V tem kontekstu se v naši državi ne načrtuje, slabo poznamo kje se začne in kje konča naša dobavna veriga, kakšni dolgoročni ukrepi so potrebni in podobno. Vem, da se predsednica s tem ne sme ukvarjati, lahko pa nas na tisoč načinov spodbuja in navdušuje za ustreznejše gospodarjenje celotne družbe.

Da bomo spravljivejši, enotnejši, večji prijatelji in kulturna civilizacija potrebujemo večjo skrb za svoj duhovni razvoj. Ker so to zadeve, ki se ne dajo ukazati ali z zakonom rešiti je potrebna večja skrb za kakovost vzgoje doma in v javnih institucijah, poznavanje naše preteklosti, več druženja ob pomembnih dogodkih, vztrajanja na tem, da zakoni veljajo za vse enako in še nešteto drugega kar vse lahko pripomore k rasti naše organizacijske kulture. Vsi vemo, da delamo zato, da bi ustvarili bogato kulturo naroda, ki mu pripadamo. Bodite buditeljica ljudskih množic, da se z njimi poistovetijo želje in potrebe tistih, ki razpolagajo z več kot jim je potrebno.

Zelo vam bomo hvaležni in vas bomo zopet volili, če boste zagovornica sporazumevanja med narodi v dobrem in slabem, če boste vztrajno delovali tako, da bo v soseščini, v EU in po svetu prevladoval mir in se vztrajno odpravljala revščina. Nagovarjajte svetovno elito, da preneha prekomerno izkoriščati naravna bogastva, še posebno tista, ki so bistvena za obstoj življenja. Podpirajte ustanavljanje svetovnih in lokalnih institucij, ki pospešujejo pozitivna gibanja in ovirajo negativna.

Veliko dela vas čaka in lepo od vas, da se nameravate potruditi v korist večine. Nič slabega ne boste storili, če od časa do časa, odvisno od problematike, pokličete na pomoč volivce in volivke.

Srečno pot predsednica Slovenije!

Kaj pa vi želite predsednici?

Volitve.12. novembra 2022

V petek je bilo veliko pošte, ne samo o ponudbi naših petih trgovcev hrane pač pa smo prejeli veliko količino plakatov političnih strank, ki so ob uradni objavi lokalnih volitev pohitele nagovarjati volivce. V naši občini so tri stranke izdale vsaka svojo publikacijo med tem ko so tiste skromnejša poskrbele le za prospekte. Opazim velike plakate ob cestah, predvsem sedanjega in predlaganega novega župana ter Krščanskih demokratov. Doma smo v zadregi saj smo razseljeni po različnih občinah in mestnih četrtih ter krajevnih skupnostih. Kandidatov le malo poznamo, so pa seznamu dodani tudi predlagatelji tako, da je za resen pregled potrebno kar nekaj časa..

Vsebina ponudbe posameznih strank je standardna; stanovanja , ceste, starejši, sicer pa kaj bi lahko bilo kaj bistveno novega. Največja novost so težave z energetsko krizo, z inflacijo, z zmanjševanjem novo ustvarjanje dodane vrednosti, vojna, podnebne spremembe. Na te bistvene probleme se niso ne vem kako ozirali celo kandidati za predsednika države, vemo da ni možno pričakovali ustreznejši efekt debate v naši krajevni skupnosti ali v naši občini. Jasna tudi ni ločnica med zaslugami za uspešnost upravljanja v občini ali krajevni skupnosti, med gospodarskimi organizacijami in voljenimi člani raznih organov. Tako se na primer občini pripisuje najvišje plače kot uspeh, čeprav je temu izključna zasluga subjektov na trgu. Dobro bi bilo vedeti, kaj voljeni funkcionarji opravljajo po opisu delavnega mesta kot redno delo, kaj pa je funkcionar uspešno opravil izven dolžnosti, ki izhajajo iz delovnega mesta. Kako je s finančnim pokritjem programov in projektov, saj zna biti problematična izvedba programov strank če niso sprejete in uveljavljene prioritet. Na nivoju države se politične stranke združujejo, ni pa tega zaznavati na lokalni ravni, tudi ne o programu morebitnih novih koalicij. Kakšen bo odnos države do občine in obratno je tudi pomemben vsebinski poseg v upravljanje z lokalnimi skupnimi zadevami. Vsekakor pa bi bilo nujno vedeti ali bodo vsi delodajalci obstali na trgu in povečevali dodano vrednost ali pa bodo strankarski programi zaradi morebitne recesije okrnjeni. Nastajajo dileme med volivci, tako voljeni funkcionarji kot civilna družba bi se morali bolj posvetiti sodelovanju z volivci in lažje bi jim bilo oblikovati realnejše programe in projekte in večjo pravičnost države pri odločitvah za naložbe.

O referendumih na katere se bomo odpravili po lokalnih volitvah, je bilo vse že večkrat povedano, vendar je treba nekatere stvari ponavljati, dokler ne postanejo mnenje večine. Vodja mora imeti pravico organizirati svoje delo tako, da bo uresničil sprejete naloge in dosegel želene cilje. Zakaj bi vodjo sicer izvolili. Torej, če smo aprila rekli »a« moramo zdaj glasovati, da v Državnem zboru sprejeti zakon o vladi obvelja in glasujemo ZA. Obveščanje javnosti resnično ne moremo zaupati samo eni stranki, še posebno ne, če dobro poznamo vsebine njenih medijev. Poslušati in ravnati se moramo po dosežkih stroke in medijske znanosti, kam bomo pa prišli, če bo neuki poslanec pisal zakon o javni televiziji in kako bi mu lahko verjeli, če je v praksi dokazano, da »uravnovešeni programi« krepijo razkol naroda. Moramo doseči sporazumevanje in združevanje državljanov zato tudi glasovati ZA. Za dolgoročno oskrbo je pa tako, če smo čakali 30 let bomo še eno leto, potem bomo tistim, ki upravljajo proračun zagrenili življenje do skrajnosti! Se že pripravljamo. Torej glasujmo ZA.

Ste zato, da gremo na vse volitve?

Martinovanje. 11. novembra 2022.

Na Slovenskem je od nekdaj veliko vinogradnikov in ne gre se čuditi, da je njih praznik na dan krščanskega svetnika Martina in da ta praznik, tudi od nekdaj praznuje staro in mlado. Celo en spomin iz mojih res rosnih otroških let seže v Martinovanje, ko me je moj oče namestil za svoj vrat in po globokem snegu odnesel v zidanico starih staršev. Vem, da je bilo veliko prisotnih, kurili so pred zidanico v velikem železnem loncu in ga obkrožili vsak s svojim kozarcem vina.

V šolskih letih se nismo ne vem kako posvečali vinu, vinogradom in praznikom. Bolj pomembna je bila obnova, tovarne, izobraževanje, šele proti koncu petdesetih let se spomnim, da smo ob kipu Povodnega moža na Gospodarskem razstavišču študenti malo popivali, ker je Jošt, takrat predsednik Gospodarske zbornice obujal pozornost pridelave vina in organiziral tudi vinski sejem.

Kar dobro nam je šlo že v začetku sedemdesetih let in v tovarni kjer sem delala smo 11. 11. ob 11 uri organizirali razgovor s političnimi vrhovi republike, da bi pridobili naklonjenost javnosti za nadaljnje gradnje. Po sestanku smo se prvič napotili na Trško goro na Martinovanje. Prišlo nam je v navado in sestanek o tovarniškem razvoju se je ponavljal, vsako leto smo romali na martinovanje, po trideseti obletnici smo se skoraj spremenili v legendo trškogorske vinogradniške produkcije. Marsičesa ne bi bilo v tovarni in na Dolenjskem brez teh Martinovanj.

Vsaka pesem se izpoje in nove oblike martinovanja so se lepo umestile v tradicionalne gostilne, vinarske zidanice, stare graščinske kleti in v družinska srečanja. Naša družina si je privoščila letošnje veselje kar sredi Šiške, naša najboljša gostiteljica Heda je poskrbela za tradicionalno postrežbo od mlincev, račke in zelja, do zlatega vinčka iz Prekmurja. Kraljevsko in ker nihče ni vozil avto, smo pač izpraznili pripravljeno količino, celo zabrundali »Iz jame Martin« in se veselo razšli.

Ampak mene je čakalo še eno izjemno veselje na Martinovo nedeljo. Družina moje nečakinje si je zgradila prijetno hiško in to nedeljo smo si jo sorodniki ogledali. Kot v pravljici je mlada družina svojo hiško uredila, okrasila in kar se da polepšala. Pravi in največji okras te hiške sta seveda njuna dva sinova, otroško ustvarjalna v igri, glasbi in petju. Njuna mami in babi sta nas, spret kraljevsko pogostili po običajih martinovanja. Pa naj kdo reče, da mladi ne gredo po pravi poti, ti okoli mene so pridni, pametni in delavni. Že druga nečakinja je najavila, da tudi njena hiška pričakuje naš obisk, čeprav še ni podstreho a bo kmalu. Seveda bomo kmalu uresničili njeno željo in potešili naše zanimanje.

Lepo in prijetno je spremljati ustvarjalnost družin, zlasti mladih, občudujem dobro pripravljeno hrano, čeprav jo lahko jem le v malih količinah, navdušena sem, da se kar tri generacije med seboj razumemo, srečujemo ter se skupno žalostimo in veselimo.

Kako ste pa vi »počastili« Martina?

Če vam je bil blog zanimiv, si lahko s klikom na to povezavo ogledate tudi arhiv mojih blogov.

Slike

Mladinske delovne brigade – Predejane, 1959 Nagrada odličnosti in mojstrstva - Otočec 2007
Kolegij SDK Slovenije – Ljubljana, 1980 Popotovanje po Južni Ameriki – Peru, 2006
Otvoritev SDK - Črnomelj, 1985 Občinski praznik – Novo mesto, 1972
Krka d. d. – Trška gora, 11.11. ob 11 uri Krka d. d. – Trška gora, 11.11. ob 11 uri
Krka d. d. – Trška gora, 11.11. ob 11 uri Sin Romeo s svojo družino – Krka d.d. 2018
Otvoritev obrata – Krka, 1966 Kandidati za župana – Novo mesto, 1995
Lidija Šentjurc – Krka, 1967 Mara Andrijanič – Novo mesto, 1996
Družina Zalokar-Miklič, 1972 Boris Andrijanič – Šmarješke Toplice 1975
Direktorice v Novem mestu, 1990 Predsednik skupščine SRS v Krki
Mladinske delovne brigade – 1959 Forum odličnosti in mojstrstva Otočec, 1989