Joža Miklič
Življenje in delo
Joža (ali Jožefa ali Jožica) Miklič, univerzitetna diplomirana ekonomistka, predavateljica, pisateljica, publicistka in kulturnica je bila rojena 18. marca 1937. Osnovno šolo je obiskovala v Dol. Nemški vasi, gimnazijo v Trebnjem in v Stični ter diplomirala leta 1961 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Takoj se je zaposlila kot prvi diplomant Ekonomske fakultete v Krki tovarni zdravil Novo mesto. V njeno pristojnost je sodilo nekaj letno vodenje ekonomskega sektorja v katerem so delovale finance, računovodstvo, analize, načrtovanje, notranji nadzor, poslovna informatika, organizacija ter avtomatska obdelava podatkov. Pod njenim vodstvom je bil nabavljen in uporabljen računalnik IBM360/25 prvi na Dolenjskem in drugi v Sloveniji, s katerim so se začele redne obdelave podatkov leta 1971. V Krki je tudi poskrbela za ustanovitev Kulturno umetniškega društva Krka s sekcijami od katerih še vedno deluje Dolenjski knjižni sejem, Pevski zbor in galerijska dejavnost. Krko je zastopala v številnih državnih, republiških in občinskih organih ter gospodarskih združenjih.
Leta 1980 je bila imenovana za direktorico Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu in s tem je postala tudi članica Sveta Službe družbenega knjigovodstva Slovenije kot tudi članica kolegija njenega generalnega direktorja. V njeno pristojnost je sodilo vodenje plačilnega prometa, analize in informacije o gospodarskih gibanjih, boniteta komitentov, davčni, inšpekcijski in finančni nadzor nad družbenih premoženjem, revizijski postopki in postopki vrednotenja premoženja vse za območje Dolenjske in Bele krajine. Njena naloga je bila tudi informiranje javnosti v regiji o gospodarskih gibanjih in v ta namen je organizirala redne tiskovne konference.
Upokojena je bila leta 1995 in kot upokojenka pridobila certifikat Ministrstva za pravosodje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Z izpitom pri Ministrstvu za gospodarstvo je bila vpisana v register podjetniških svetovalcev za opravljanje poslov gospodarskega svetovalca in nadzirala izdelavo poslovnega načrta podjetnikom. V Združenju nadzornikov Slovenije je pridobila certifikat za opravljanje poslov nadzornika, eksperta v Nadzornih svetih in Nadzornih odborih družb oziroma družbenih skupnosti.
Poleg omenjenih zahtevnih delovnih nalog je Joža Miklič ob delu poučevala na Ekonomski srednji šoli in bila predavateljica Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. V letih 1962 do 1969 je bila članica Skupščine Skupnosti socialnega zavarovanja v državi. Od 1964 do 1968 je bila članica Odbora za industrijo in obrt občine Novo mesto. Članica komiteja ZKS v občini Novo mesto je bila od 1961 do 1965. Kot direktorica pomembnega področja dela v Krki jr bila tudi ustanovna članica Simpozija o sodobnih metodah računovodstva in poslovnih financah v Sloveniji 1968. Opravljala je mnoge upravljavske funkcije. Od 1974 do 1978 je bila predsednica Kulturne skupnosti Novo mesto, članica Komisije za nadzor občine Novo mesto, 1974, predsednica zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije, članica Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije in predsednica odbora za naložbe v KSS, Ljubljana, 1974-1978, članica nadzornega odbora Centralnega komiteja ZK Slovenije, predsednica Izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti Slovenije za avtomatiko, računalništvo in informatiko, v obdobju 1982 do 1989 pa
predsednica občinske zdravstvene skupnosti in predsednica izvršnega odbora te skupnosti v Novem mestu. Bila je delegatka regije na 14. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 1990. Bila je članica Društva manager – ustanovna članica sekcije Ženske z idejami, ustanovna članica društva Akademska pobuda - Univerza v Novem mestu 1994 in članica Razvojnega sveta Slovenije 1995-1997. Svetnica občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila od 1995 do 1999 in v tem času vodila odbor za družbene dejavnosti. V letu 1996 jo je Okrožno sodišče v novem mestu imenovalo za stečajna upraviteljica GIP Pionir Novo mesto. V mandatnem obdobju 1999 do 2007 je bila članica nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto. En mandat od 2009 do 2017 je bila urednica rubrike Družbena vprašanja v Rast–revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Občinski svet Mestne občine Novo mesto jo je leta 2010 imenoval za svojo predstavnico v Svetu Visokošolskega središča. Joža Miklič je kar 10 let predsedovala Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, bila članica organov Zveze ekonomistov Slovenije in 1996 predsednica njegovega izvršilnega organa. V tem obdobju je bil ustanovljen Foruma odličnosti in mojstrstva 1989. Bila je njegova ustanovna članica in vodja njegovega strateškega odbora. Sodeluje v vse slovenskem gibanju Rastoča knjiga, je ustanovna članica Društva Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Državnega sveta Slovenije. Njeno publicistično delo obsega preko 80 člankov v strokovnih in drugih publikacijah. Kot ljubiteljica kulture in humanistka je članica številnih kulturnih in humanitarnih organizacij.
Za svoje delo je prejela več stanovskih priznanj, bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem leta 1982, je prejemnica Velike nagrade odličnosti in mojstrstva leta 2005 in je vpisana v Rastočo knjigo Temeniške in Mirenske doline leta 2018. Živi v Novem mestu.
Storitve
Knjiga Barjanski tulipan
Opis knjige:
Avtorica je popisala več kot štiridesetletno delo Kulturno umetniškega društva Barje, katerega vsebino je vsa leta soustvarjala njena mama Tončka Melik. Društvo je delovalo izobraževalno, povezovalno in ustvarjalno v širšem okolju na obrobju Ljubljane, v njem je sodelovalo mnogo mladih, s svojimi prireditvami je gostovalo na številnih ljubljanskih odrih, celo na Reki in poskrbelo, da je okolje primerno počastilo velikane slovenske kulture ter spominske dneve. V ljubiteljski kulturi Slovenije so bili prepoznavni in spoštovani za kar so prejeli tudi pomembna priznanja.
Dolenjska in bela krajina
Opis knjige:
Avtorji pesnik Tone Pavček, dr. Janez Gabrijelčič in Joža Miklič s to knjigo nagovarjajo najširšo javnost regije za oblikovanje in uresničevanje uspešnejšega gospodarjenja in hitrejše rasti blagostanja. Ocenjujejo, da imata Dolenjska in Bela krajina še veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti, ki bi lahko izboljšale materialni položaj tu živečih in jim omogočile tudi bogatejši duhovni razvoj. Motivacijski razvojni program je nastal v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine leta 1993.
Potomci Jurčičevih junakov
Opis knjige:
Povojni čas je odprl široke možnosti izobraževanja, ki jih je večina mladih sprejela z navdušenjem kljub materialno neprilagojenim razmeram. Avtorica opisuje življenje druge generacije gimnazijcev v Stiški gimnaziji, njihova prizadevanja pri razumevanju za njih zahtevne učne snovi, njihov nadaljnji univerzitetni študij ter rezultate njihovega dela v praksi.
Zvestoba študentski druščini
Opis knjige:
Zbornik, ki ga je uredila avtorica Joža Miklič, pripoveduje zgodbe o študiju in uveljavljanju ekonomske stroke v Sloveniji, življenje in delo petinosemdesetih diplomantov 12. generacije študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so si med prvimi prizadevali uveljavljati ekonomsko doktrino, ekonomsko znanost in ekonomsko miselnost v raziskavah, podjetjih, v izobraževalni ustanovah in v upravljanju republike.
Blog
Marin Berovič, 21. marec 2024
Ada Berovič je načrtovala in naročala surovine za proizvodnjo zdravil v naši lokalni tovarni. Spoznali sva se leta enainšestdeset povsem poslovno, vendar sva kmalu postali dobri prijateljici. Njen soprog je bil izjemen ribič in nenehno ob reki ali v kakšnem jadranskem pristanišču. Bilo je samoumevno, da je imel čolne, enega v pristanišču Loka in s tem nas je Ada vozila po reki Krki. Družina je stanovala v isti četrti kot jaz, zato smo se srečevali in prijateljevali tudi z njenim najstniškim sinom Marinom, prijetnim in zvedavim šolarjem o katerem se je vedno kaj slišalo po malem mestu. Naše druženje se je kmalu končalo, vdova Ada se je s sinom preselila v Ljubljano kjer je naša tovarna imela uvozni oddelek.
Do naslednjih srečanj z Marinom je prišlo po kulturni liniji, ko smo v kulturnem društvu tovarne organizirali razstavo njegovih slik. Razstava je bila ne malo presenečenje, saj je bilo znano, da Marin študira kemijo, da pa paralelno študira tudi likovno stroko sem izvedela, ko sem ga ob obiskala na Institutu Borisa Kidriča. Raziskoval je nekaj v zvezi z našimi antibiotiki in mi pod mikroskopom kazal slike bakterij, ki so ga trenutno zaposlovale. Komentiral je, da so te bakterije zelo lepe, slikovite in vredne, da jih on likovno upodobi. Takrat sem šele izvedela, da dela tudi likovno akademijo. Poznejša leta sva se srečevana na razstavah, včasih tudi na predavanjih, na podelitvi Krkinih nagrad, včasih na kakšnem dogodku v prestolnici ali v rodnem mestu. Srečevali smo se tudi v Dolenjski akademski pobudi, ko smo si prizadevali za ustanavljanje visokošolskih zavodov na našem območju. Vedno je bilo pri njem kaj novega bodi si iz področja njegove stroke ali iz področja likovne umetnosti. Tako nam ostajajo v spominu rezultati njegovih raziskav na gobah pa tudi na primer upodobitev toka reke Krke preko Glavnega trga s katero je hotel spodbuditi protest Novomeščanov. Kadar sva se srečala sem ga vedno najprej vprašala, s čim se trenutno ukvarja saj je Marin za nas vedno predstavljal kaj novega, njemu lastnega, presenetljivega. Trenutno me preseneča njegovo vinsko viteštvo OEVE in njegovo raziskovanje fermentiranja v vinarstvu.
Marin Berovič je danes visoka strokovna avtoriteta z doktoratom in profesuro na visokih šolah tako rekoč po vsem svetu. Tistega najstnika, kulturnika in radovednega kemika že dolgo ni več. Rekla bi, da mu je uspelo spoznati vse, kar je možno vedeti o strokah, ki jih obvladuje. Njegova bibliografija obsega več kot 700 del, med njimi je 24 patentov žal pa ni podatkov, kje se ti patenti uporabljajo. Prof. dr. Marin je predaval na 173 mednarodnih konferencah in bil večinoma na poti v različnih delih sveta.
Bogata je njegova likovna kariera. Ponaša se s 67 samostojnimi in preko 130 skupinskimi razstavami v sedmih državah. Kot poznavalec več, raznolikih strok in intelektualec se je ukvarjal tudi s poezijo in glasbo. Označuje se kot polihistor. Dolenjski bibliografski leksikon ga uvršča med pomembne osebnosti v regionalnem okolju.
Marin si je oblikoval kariero v skladu z možnostmi ter vrednotami današnje moderne dobe in prav gotovo so njegova spoznanja, ki jih je radodarno prenašal v svet, pomagala njegovim poslušalcem na poti udejanjanja svojih sanj. V nasprotju z delojemalci na trgu dela, je svoj čas razporejal po svojem interesu. Priložnosti, ki jih v današnjem znanstvenem delu ne manjka, je prepoznaval, v okviru njih ustvarjal in z njihovo pomočjo potešil svojo mladostno radovednost. Moja prijateljica Ada, njegova mami se žal ne more več veseliti njegove odličnosti.
Se še spominjate Marina Beroviča iz naše soseščine?
Dan poezije, 20. marec 2024
Letos je Dan poezije že mnogo bolj prepoznaven kot je bil v preteklosti. V praznik sta ga povišala Mednarodni center in Muzej poezije z objavo Harfe v vetru in Delo, ki je Harfo v vetru posredovalo svojim naročnikom, lahko bi rekla v vsak dom v domovini. No, mene so razveselile tudi poetinje v mojem okolju, ena mi je podarila svojo najnovejšo zbirko, druga mi je poslala pesem Pavčkovega sina, tudi na večeru poezije sem bila in seveda sem prebrala od a do ž z Delom pridobljeno Harfo v vetru.
Ne morem drugače, kot da opišem moje navdušenje nad prispevkom o izdaji Prešernove Zdravljice ob stoletnici njenega nastanka, v najhujšem času druge svetovne vojne. Kako velikopotezen in spoštljiv odnos so izkazovali sredi vojne ustvarjalci tega projekta je naravnost epohalno. Zgradili so prostor za tiskarno v varnem a izjemno težkem območju, tehnično so izpopolnili tiskarski stroj, slikar Vidic je oblikoval linoreze za vsako kitico, arhitekt Šorli je izrisal vinjete, ki so jih zlatili domačini. Zagotovo je vodja Boštjančič mojstrsko organiziral delo in bil kot človek dovolj prepričljiv, da je soustvarjalce navdušil za ustvarjanje odličnega dela za jubilej Zdravljice.
Res je bila v vojnem času velika pozornost namenjena poeziji in literatom. Partizanske brigade so se imenovali po pisateljih in ljudskih junakih. V okolju vasi, kjer sem živela je bila »doma« Gubčeva brigada, v njej je bilo veliko poznanih kot na primer plesalka Brina, moj poznejši gimnazijski učitelj in pisatelj Niko Košir, pesnik Cene Vipotnik, pa tudi oči mojega sina. Ko so partizani prihajali v vas so radi prepevali in imeli so pesmarice iz katerih smo se pesmi naučili tudi otroci. Ob koncu vojne je bil v vasi pravi miting, vsi smo se ga udeležili in nastopali v programu od starih do najmlajših. Veličastno Zdravljico so zapeli najprej partizani nato pa smo jo povzeli vsi čeprav samo besedilo v celoti niti nismo poznali in verjetno jo tudi nismo peli tako, kot si jo je zamislil skladatelj Premerl. Bili smo ljudje iz kmetij, obremenjeni z delom in še vedno v bojazni pred vojnimi nevarnostmi. Konec vojne za posameznika je odvisen od njegovega značaja.
Z veseljem sem prebirala Harfo v vetru in prosim izdajatelje, da nam jo večkrat pošljejo. Samo pomislite, kako je Platon razmišljal o vplivu poezije na vsakodnevne odločitve. Presenetljiva je poezija naše letošnje Prešernove nagrajenke, nekaj čisto novega, Zdravljenje prednikov tudi presenetljivo. Pogledi Šalamuna so bolj znani in prav je, da se pogosteje nad njimi zamislimo. Ker smo včasih počastili ob jubilejih večina pesnikov in pisateljev, me je ganilo spominjanje na Srečka Kosovela čeprav je moderno, internacionalno. Izjemno koristen za ohranjanje in varovanje slovenščine je prispevek Korunove in vsi bi ji morali sporočiti odgovor na njeno vprašanje če se radi pravilno izražamo in se nam zdi pomembo skrbeti za svoj jezik. Ja, nujno je, da ga ohranjamo in razvijamo.
Naj poezija tudi v prihodnje nastaja na ulicah, poteh in stezah ter se meša med ljudi, da se ne bodo vojskovali ampak sodelovali in se imeli radi. Samo tako bo spet dosežena blaginja v Ukrajini, Gazi in drugih bojiščih, ohranjali bomo pogoje za svoj obstoj in samo tako bo lahko nastajal boljši svet. Naj se naši poeti družijo tudi v prihodnje, naj nas opozarjajo na vsakem koraku pred slabostim in nič ni narobe, če jim navdih omogočajo dobrote tega svet.
Berete poezijo?
Če vam je bil blog zanimiv, si lahko s klikom na to povezavo ogledate tudi arhiv mojih blogov.
Slike
.png)
