Joža Miklič
Življenje in delo
Joža (ali Jožefa ali Jožica) Miklič, univerzitetna diplomirana ekonomistka, predavateljica, pisateljica, publicistka in kulturnica je bila rojena 18. marca 1937. Osnovno šolo je obiskovala v Dol. Nemški vasi, gimnazijo v Trebnjem in v Stični ter diplomirala leta 1961 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Takoj se je zaposlila kot prvi diplomant Ekonomske fakultete v Krki tovarni zdravil Novo mesto. V njeno pristojnost je sodilo nekaj letno vodenje ekonomskega sektorja v katerem so delovale finance, računovodstvo, analize, načrtovanje, notranji nadzor, poslovna informatika, organizacija ter avtomatska obdelava podatkov. Pod njenim vodstvom je bil nabavljen in uporabljen računalnik IBM360/25 prvi na Dolenjskem in drugi v Sloveniji, s katerim so se začele redne obdelave podatkov leta 1971. V Krki je tudi poskrbela za ustanovitev Kulturno umetniškega društva Krka s sekcijami od katerih še vedno deluje Dolenjski knjižni sejem, Pevski zbor in galerijska dejavnost. Krko je zastopala v številnih državnih, republiških in občinskih organih ter gospodarskih združenjih.
Leta 1980 je bila imenovana za direktorico Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu in s tem je postala tudi članica Sveta Službe družbenega knjigovodstva Slovenije kot tudi članica kolegija njenega generalnega direktorja. V njeno pristojnost je sodilo vodenje plačilnega prometa, analize in informacije o gospodarskih gibanjih, boniteta komitentov, davčni, inšpekcijski in finančni nadzor nad družbenih premoženjem, revizijski postopki in postopki vrednotenja premoženja vse za območje Dolenjske in Bele krajine. Njena naloga je bila tudi informiranje javnosti v regiji o gospodarskih gibanjih in v ta namen je organizirala redne tiskovne konference.
Upokojena je bila leta 1995 in kot upokojenka pridobila certifikat Ministrstva za pravosodje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Z izpitom pri Ministrstvu za gospodarstvo je bila vpisana v register podjetniških svetovalcev za opravljanje poslov gospodarskega svetovalca in nadzirala izdelavo poslovnega načrta podjetnikom. V Združenju nadzornikov Slovenije je pridobila certifikat za opravljanje poslov nadzornika, eksperta v Nadzornih svetih in Nadzornih odborih družb oziroma družbenih skupnosti.
Poleg omenjenih zahtevnih delovnih nalog je Joža Miklič ob delu poučevala na Ekonomski srednji šoli in bila predavateljica Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. V letih 1962 do 1969 je bila članica Skupščine Skupnosti socialnega zavarovanja v državi. Od 1964 do 1968 je bila članica Odbora za industrijo in obrt občine Novo mesto. Članica komiteja ZKS v občini Novo mesto je bila od 1961 do 1965. Kot direktorica pomembnega področja dela v Krki jr bila tudi ustanovna članica Simpozija o sodobnih metodah računovodstva in poslovnih financah v Sloveniji 1968. Opravljala je mnoge upravljavske funkcije. Od 1974 do 1978 je bila predsednica Kulturne skupnosti Novo mesto, članica Komisije za nadzor občine Novo mesto, 1974, predsednica zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije, članica Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije in predsednica odbora za naložbe v KSS, Ljubljana, 1974-1978, članica nadzornega odbora Centralnega komiteja ZK Slovenije, predsednica Izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti Slovenije za avtomatiko, računalništvo in informatiko, v obdobju 1982 do 1989 pa
predsednica občinske zdravstvene skupnosti in predsednica izvršnega odbora te skupnosti v Novem mestu. Bila je delegatka regije na 14. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 1990. Bila je članica Društva manager – ustanovna članica sekcije Ženske z idejami, ustanovna članica društva Akademska pobuda - Univerza v Novem mestu 1994 in članica Razvojnega sveta Slovenije 1995-1997. Svetnica občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila od 1995 do 1999 in v tem času vodila odbor za družbene dejavnosti. V letu 1996 jo je Okrožno sodišče v novem mestu imenovalo za stečajna upraviteljica GIP Pionir Novo mesto. V mandatnem obdobju 1999 do 2007 je bila članica nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto. En mandat od 2009 do 2017 je bila urednica rubrike Družbena vprašanja v Rast–revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Občinski svet Mestne občine Novo mesto jo je leta 2010 imenoval za svojo predstavnico v Svetu Visokošolskega središča. Joža Miklič je kar 10 let predsedovala Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, bila članica organov Zveze ekonomistov Slovenije in 1996 predsednica njegovega izvršilnega organa. V tem obdobju je bil ustanovljen Foruma odličnosti in mojstrstva 1989. Bila je njegova ustanovna članica in vodja njegovega strateškega odbora. Sodeluje v vse slovenskem gibanju Rastoča knjiga, je ustanovna članica Društva Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Državnega sveta Slovenije. Njeno publicistično delo obsega preko 80 člankov v strokovnih in drugih publikacijah. Kot ljubiteljica kulture in humanistka je članica številnih kulturnih in humanitarnih organizacij.
Za svoje delo je prejela več stanovskih priznanj, bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem leta 1982, je prejemnica Velike nagrade odličnosti in mojstrstva leta 2005 in je vpisana v Rastočo knjigo Temeniške in Mirenske doline leta 2018. Živi v Novem mestu.
Storitve
Knjiga Barjanski tulipan
Opis knjige:
Avtorica je popisala več kot štiridesetletno delo Kulturno umetniškega društva Barje, katerega vsebino je vsa leta soustvarjala njena mama Tončka Melik. Društvo je delovalo izobraževalno, povezovalno in ustvarjalno v širšem okolju na obrobju Ljubljane, v njem je sodelovalo mnogo mladih, s svojimi prireditvami je gostovalo na številnih ljubljanskih odrih, celo na Reki in poskrbelo, da je okolje primerno počastilo velikane slovenske kulture ter spominske dneve. V ljubiteljski kulturi Slovenije so bili prepoznavni in spoštovani za kar so prejeli tudi pomembna priznanja.
Dolenjska in bela krajina
Opis knjige:
Avtorji pesnik Tone Pavček, dr. Janez Gabrijelčič in Joža Miklič s to knjigo nagovarjajo najširšo javnost regije za oblikovanje in uresničevanje uspešnejšega gospodarjenja in hitrejše rasti blagostanja. Ocenjujejo, da imata Dolenjska in Bela krajina še veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti, ki bi lahko izboljšale materialni položaj tu živečih in jim omogočile tudi bogatejši duhovni razvoj. Motivacijski razvojni program je nastal v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine leta 1993.
Potomci Jurčičevih junakov
Opis knjige:
Povojni čas je odprl široke možnosti izobraževanja, ki jih je večina mladih sprejela z navdušenjem kljub materialno neprilagojenim razmeram. Avtorica opisuje življenje druge generacije gimnazijcev v Stiški gimnaziji, njihova prizadevanja pri razumevanju za njih zahtevne učne snovi, njihov nadaljnji univerzitetni študij ter rezultate njihovega dela v praksi.
Zvestoba študentski druščini
Opis knjige:
Zbornik, ki ga je uredila avtorica Joža Miklič, pripoveduje zgodbe o študiju in uveljavljanju ekonomske stroke v Sloveniji, življenje in delo petinosemdesetih diplomantov 12. generacije študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so si med prvimi prizadevali uveljavljati ekonomsko doktrino, ekonomsko znanost in ekonomsko miselnost v raziskavah, podjetjih, v izobraževalni ustanovah in v upravljanju republike.
Blog
Na obisku v Trebnjem, 17. november 2023
V mojem otroštvu je bilo Trebnje oddaljen kraj kjer sta se cedila med in mleko. Kdor je šel v Trebnje mi je prinesel liziko ali kakšno drugo darilce. Sama sem Trebnje videla samo v spremstvu starih staršev, ko smo se ob nedeljah vozili k maši v farno cerkev. Ko sem zaključevala osnovno šolo, so se razdalje zmanjševale, kmalu pa sva se s staro mamo preselile v neposredno bližino Trebnjega in lahko sem hodila v knjižnico, na prireditve v dvorano, k telovadbi in se vključevala v prostovoljne organizacije, povsod, kamor je smel tudi bratranec Jožko. Te omejitve so se zmanjševale in ko smo se začeli voziti z vlakom v gimnazijo, so popolnoma prenehale. Kot študentka in pozneje zaposlena v industriji sem Trebnje obiskovala le ob jubilejih in praznikih, po smrti stare mame pa še to ne. Zgodilo se je sicer kdaj, da smo kaj nabavljali v Trebnjem ali se udeležili regionalnih razgovorov, tam smo tudi iskali prostor za proizvodnjo nitke potrebne pri operacijah. Pravi razcvet pa je mesta Trebnje pa se je začel s podjetjem Trimo in industrijskih enot, ki jih je Trimo potreboval. Industriji je sledil infrastrukturni preboj, razvoj lokalnega izobraževanja in tradicionalni kulturni projekti. Danes je Kraj Trebnje že mesto, mlado in dinamično, polno novih zamisli.
Razvoju v Trebnjem smo morali slediti tudi zaposleni v SDK. Prostore za svoje dejavnosti smo najeli v šolskem centru , kjer je bila sicer predvidena knjižnica. Iz tega razloga smo se takoj, ko je bilo možno kot investitor vključili v izgradnjo nove poslovne soseske in si zagotovili svoji dejavnosti primerne prostore. Projekt Knjižnice Pavla Golije se je začel uresničevati.
Z leti se je moje sodelovanje s Trebnjem močno okrepilo. Sodelovala sem pri obeh Forumih o razvojnih potencialih mesta, pri nastajanju Rastoče knjige Temeniške in Mirenske doline v katero se tudi sama vpisana, prijetna so bila nekatera kulturna srečanja v Galeriji likovnih umetnikov v Trebnjem zlasti pri veliki donaciji družine Špringer-Bernik. Bila sem tudi gost Univerze za tretje življenjsko obdobje v Trebnjem kjer sem skušala predstaviti, kakšna je bila pot nas kmečkih otrok do izobrazbe in blagostanja. Jože Zupan je ocenil moje delovanje tipični primer uveljavljanja znanja in odgovornosti v pogojih družbene lastnine in novodobnih gospodarskih trendov.
Trebnje preseneča na mnogih področjih tako v gospodarstvu kot v družbeni nadgradnji. Trimo, TEM Čatež, TPV in druga podjetja so tranzicijska dejstva preživeli in ostajajo močna gospodarska opora mesta. Nastajajo številna mala podjetja tako v kmetovanju in vinogradništvu, kot v kooperantskih poslih, njihovi nosilci pa so mladi strokovnjaki, marsikje tudi inovatorji. Močna je trgovska dejavnost in obrtništvo kar vse povečuje stanovanjsko gradnjo in širjenje mestnega prostora. Neverjeten je razvoj glasbenega delovanja. Glasbena šola ima več orkestrov, spodbuja študij vokalov in instrumentov, prireja operne in druge koncerte in je poznana po ustvarjalnosti že tudi v tujini.
Trebnje je opredelilo svoj prostorski načrt kot je možno razbrati iz pogovorov z občani, tudi za oddaljene kraje od mesta. Pripovedujejo, da iz Lipnika vozita šolarje kar dva avtobusa. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu brali o arheoloških raziskavah v Trebnjem, novem Kulturnem domu in vsem naložbam, ki so meščanom potrebna.
Spoznajte, kako nastaja iz malega veliko in pomembno mesto!
Večne Lamutove umetnine, 16. november 2023
V mojem mestu je živel in ustvarjal likovni umetnik Vladimir Lamut, ki je pred drugo svetovno vojno pridobival znanje o likovni umetnosti v Zagrebu kjer se je srečeval s slikarjem Ljubom Babičem, grafikom Tomislavom Krizmanom in svetovljanov Krstom Hegedušićem. Kot meni Goran Milovanović, poznavalec takratnih umetniških razmer, so omenjeni bistveno vplivali na Lamutov izbor tematike mestnih vedut naslikanih v duhu realizma in z dokumentarnim značajem. Nekatera Lamutova dela se vključujejo v krajinsko slikarstvo, ki simbolično konstituira mestni prostor ter postopoma postaja identiteta mesta in njegovih prebivalcev. Povojno obdobje Lamutovega ustvarjanja je v duhu ekspresionizma, vsebinsko brez slavljenja socrealizma in temelji na izhodiščih francoskega modernizma. Lamut si je pridobil vzdevek Dolenjski Van Gogh. Lamutove slike mesta so impresionirale odličnega fotografa Boštjana Puclja, da jih je dopolnil z fotografijami današnje podobe.
Vse opisano je razvidno na razstavi v Galerija Krka, ki smo jo danes odprli z izvrstnim intimno izvedenim glasbenim nastopom in strokovno predstavitvijo razstavljenih del ob prisotnosti sina pokojnega Vladimirja Lamuta in fotografskega mojstra Boštjana Puclja. Galerijski prostor smo napolnili do zadnjega kotička in tudi tako ponovno izrazili zahvalo umetniku za izjemno obeleženje mesta v svojih umetniških delih.
Zanimiva razstava kar sama kliče galeriste mojega mesta, da v svojih razstavnih prostorih več pozornosti posvetijo nekdanjim in sedanjim umetniških ustvarjalcem mesta ter njegovega gravitacijskega okolja.
Še posebno pozornost zaslužijo študije in pobude povezovanja preteklosti s sedanjostjo na vse možne načine po vzgledu Lamut-Pucelj. Na ta način se promovirajo zamisli sodobnih, še ne afirmiranih umetnikov, ki so verjetno skriti ustvarjalni talenti, pomembni za uresničevanje vizije mesta v prihodnje. O tem sem že večkrat pisala tudi v javne medije ker menim, da je mladim potrebno nuditi konkretno pomoč pri prvih korakih v svet kulturnega podjetništva. Gre za njihovo umestitev v naše mesto, za zagotovitev potrebnih delavnic, za razumevanje lokalnih galerij in zadovoljitev drugih pogojev z vključno avkcijsko hišo za trgovanje z umetninami.
Upoštevati je nujno nove šolske umetniške programe , ki na trg pošilja strokovnjake za sodobne interese prebivalstva. Pri tem ne mislim samo na slikarstvo in kulturo, enako prilagoditev zahtevajo pravzaprav vse stroke. Je pa pričakovati, da bo prav podjetništvo v kulturi naraščalo z obstoječim trendom, ki že zaznava okoli 25000 s. p. in na pristojnem ministrstvu že pripravljajo strategijo za to področje, ki bo verjetno obvezujoča tudi za lokalne oblasti.
V naši lokalni metropoli kot univerzitetnem mestu bi bilo dobro povečevati aktivnosti na področju kulturnega podjetništva ali v kakšni še primernejši obliki sodelovanja mesta in visokošolskih zavodov. Upamo da bodo aktivnosti Razvojnega centra v Podbrežniku sledile novih potrebam družbe in potrebam novih poklicev.
Kulturni dogodek z Vladimirjem Lamutom da misliti in zahteva razmislek o konkretnih dejanjih, ki jih potrebujejo ljudje v sodobnem času.
Si boste ogledali svoje mesto na slikah Vladimirja Lamuta v dialogu s slikami Puclja?
Če vam je bil blog zanimiv, si lahko s klikom na to povezavo ogledate tudi arhiv mojih blogov.
Slike
.png)
