Joža Miklič
Življenje in delo
Joža (ali Jožefa ali Jožica) Miklič, univerzitetna diplomirana ekonomistka, predavateljica, pisateljica, publicistka in kulturnica je bila rojena 18. marca 1937. Osnovno šolo je obiskovala v Dol. Nemški vasi, gimnazijo v Trebnjem in v Stični ter diplomirala leta 1961 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Takoj se je zaposlila kot prvi diplomant Ekonomske fakultete v Krki tovarni zdravil Novo mesto. V njeno pristojnost je sodilo nekaj letno vodenje ekonomskega sektorja v katerem so delovale finance, računovodstvo, analize, načrtovanje, notranji nadzor, poslovna informatika, organizacija ter avtomatska obdelava podatkov. Pod njenim vodstvom je bil nabavljen in uporabljen računalnik IBM360/25 prvi na Dolenjskem in drugi v Sloveniji, s katerim so se začele redne obdelave podatkov leta 1971. V Krki je tudi poskrbela za ustanovitev Kulturno umetniškega društva Krka s sekcijami od katerih še vedno deluje Dolenjski knjižni sejem, Pevski zbor in galerijska dejavnost. Krko je zastopala v številnih državnih, republiških in občinskih organih ter gospodarskih združenjih.
Leta 1980 je bila imenovana za direktorico Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu in s tem je postala tudi članica Sveta Službe družbenega knjigovodstva Slovenije kot tudi članica kolegija njenega generalnega direktorja. V njeno pristojnost je sodilo vodenje plačilnega prometa, analize in informacije o gospodarskih gibanjih, boniteta komitentov, davčni, inšpekcijski in finančni nadzor nad družbenih premoženjem, revizijski postopki in postopki vrednotenja premoženja vse za območje Dolenjske in Bele krajine. Njena naloga je bila tudi informiranje javnosti v regiji o gospodarskih gibanjih in v ta namen je organizirala redne tiskovne konference.
Upokojena je bila leta 1995 in kot upokojenka pridobila certifikat Ministrstva za pravosodje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Z izpitom pri Ministrstvu za gospodarstvo je bila vpisana v register podjetniških svetovalcev za opravljanje poslov gospodarskega svetovalca in nadzirala izdelavo poslovnega načrta podjetnikom. V Združenju nadzornikov Slovenije je pridobila certifikat za opravljanje poslov nadzornika, eksperta v Nadzornih svetih in Nadzornih odborih družb oziroma družbenih skupnosti.
Poleg omenjenih zahtevnih delovnih nalog je Joža Miklič ob delu poučevala na Ekonomski srednji šoli in bila predavateljica Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. V letih 1962 do 1969 je bila članica Skupščine Skupnosti socialnega zavarovanja v državi. Od 1964 do 1968 je bila članica Odbora za industrijo in obrt občine Novo mesto. Članica komiteja ZKS v občini Novo mesto je bila od 1961 do 1965. Kot direktorica pomembnega področja dela v Krki jr bila tudi ustanovna članica Simpozija o sodobnih metodah računovodstva in poslovnih financah v Sloveniji 1968. Opravljala je mnoge upravljavske funkcije. Od 1974 do 1978 je bila predsednica Kulturne skupnosti Novo mesto, članica Komisije za nadzor občine Novo mesto, 1974, predsednica zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije, članica Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije in predsednica odbora za naložbe v KSS, Ljubljana, 1974-1978, članica nadzornega odbora Centralnega komiteja ZK Slovenije, predsednica Izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti Slovenije za avtomatiko, računalništvo in informatiko, v obdobju 1982 do 1989 pa
predsednica občinske zdravstvene skupnosti in predsednica izvršnega odbora te skupnosti v Novem mestu. Bila je delegatka regije na 14. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 1990. Bila je članica Društva manager – ustanovna članica sekcije Ženske z idejami, ustanovna članica društva Akademska pobuda - Univerza v Novem mestu 1994 in članica Razvojnega sveta Slovenije 1995-1997. Svetnica občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila od 1995 do 1999 in v tem času vodila odbor za družbene dejavnosti. V letu 1996 jo je Okrožno sodišče v novem mestu imenovalo za stečajna upraviteljica GIP Pionir Novo mesto. V mandatnem obdobju 1999 do 2007 je bila članica nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto. En mandat od 2009 do 2017 je bila urednica rubrike Družbena vprašanja v Rast–revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Občinski svet Mestne občine Novo mesto jo je leta 2010 imenoval za svojo predstavnico v Svetu Visokošolskega središča. Joža Miklič je kar 10 let predsedovala Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, bila članica organov Zveze ekonomistov Slovenije in 1996 predsednica njegovega izvršilnega organa. V tem obdobju je bil ustanovljen Foruma odličnosti in mojstrstva 1989. Bila je njegova ustanovna članica in vodja njegovega strateškega odbora. Sodeluje v vse slovenskem gibanju Rastoča knjiga, je ustanovna članica Društva Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Državnega sveta Slovenije. Njeno publicistično delo obsega preko 80 člankov v strokovnih in drugih publikacijah. Kot ljubiteljica kulture in humanistka je članica številnih kulturnih in humanitarnih organizacij.
Za svoje delo je prejela več stanovskih priznanj, bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem leta 1982, je prejemnica Velike nagrade odličnosti in mojstrstva leta 2005 in je vpisana v Rastočo knjigo Temeniške in Mirenske doline leta 2018. Živi v Novem mestu.
Storitve
Knjiga Barjanski tulipan
Opis knjige:
Avtorica je popisala več kot štiridesetletno delo Kulturno umetniškega društva Barje, katerega vsebino je vsa leta soustvarjala njena mama Tončka Melik. Društvo je delovalo izobraževalno, povezovalno in ustvarjalno v širšem okolju na obrobju Ljubljane, v njem je sodelovalo mnogo mladih, s svojimi prireditvami je gostovalo na številnih ljubljanskih odrih, celo na Reki in poskrbelo, da je okolje primerno počastilo velikane slovenske kulture ter spominske dneve. V ljubiteljski kulturi Slovenije so bili prepoznavni in spoštovani za kar so prejeli tudi pomembna priznanja.
Dolenjska in bela krajina
Opis knjige:
Avtorji pesnik Tone Pavček, dr. Janez Gabrijelčič in Joža Miklič s to knjigo nagovarjajo najširšo javnost regije za oblikovanje in uresničevanje uspešnejšega gospodarjenja in hitrejše rasti blagostanja. Ocenjujejo, da imata Dolenjska in Bela krajina še veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti, ki bi lahko izboljšale materialni položaj tu živečih in jim omogočile tudi bogatejši duhovni razvoj. Motivacijski razvojni program je nastal v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine leta 1993.
Potomci Jurčičevih junakov
Opis knjige:
Povojni čas je odprl široke možnosti izobraževanja, ki jih je večina mladih sprejela z navdušenjem kljub materialno neprilagojenim razmeram. Avtorica opisuje življenje druge generacije gimnazijcev v Stiški gimnaziji, njihova prizadevanja pri razumevanju za njih zahtevne učne snovi, njihov nadaljnji univerzitetni študij ter rezultate njihovega dela v praksi.
Zvestoba študentski druščini
Opis knjige:
Zbornik, ki ga je uredila avtorica Joža Miklič, pripoveduje zgodbe o študiju in uveljavljanju ekonomske stroke v Sloveniji, življenje in delo petinosemdesetih diplomantov 12. generacije študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so si med prvimi prizadevali uveljavljati ekonomsko doktrino, ekonomsko znanost in ekonomsko miselnost v raziskavah, podjetjih, v izobraževalni ustanovah in v upravljanju republike.
Blog
Gospodarski velikani, 7. maj 2025
Kdo se ne bi razveselil poročanja medijev, da so kar tri, še vedno slovenske gospodarske družbe, v naši 30 letni državi dosegle dobre, da ne rečem izjemne donose na vrednost certifikata, ki smo ga leta 1995 prejeli od države in vložili v lastništvo omenjenih treh. Petrol je vlagateljem certifikata zagotovil približno enoletno plačo, Luka Koper nekoliko več kot pet letnih plač in naša dolenjska kraljica Krka skoraj štiri letne plače. Kako se je to ugotovilo, si lahko preberete v včerajšnjem Delu. Vsi nekdanji upravljalci smo lahko upravičeno ponosni na dobre današnje gospodarje v nekdanjih naših tovarnah. V čudnih razmerah doma in po svetu, ki so prevladovale na trgih je bilo donosnost verjetno težko ohranjati kaj šele zagotavljati obseg donosnosti omenjenih favoritov. Predvsem iz tega razloga »kapo dol« pred spoštovanja vrednimi ustvarjalci. Ste bleščeča luč nacionalnega podjetništva in vzor mlajšim, ki v njega vstopajo.
Kot pri vsaki stvari pa se moramo ob tem lepem dogodku tudi vprašati o priložnostih in prilikah, ki jih v naši državi nismo dovolj izkoristili ali pa smo jih sploh prezrli. Najprej se hočeš nočeš pojavi vprašanje ali je prav, da smo spustili v stečaj podjetja, ki so imela moderno tehnologijo, dobre praktične izkušnje in ustrezne strokovnjake. Dejstvo je, da so mnogi izgubili manj zahteven trg nekdanje države, dejstvo pa je tudi, da se niso oklenili tistega kar je kot dobro ostalo in bi lahko premagalo trenutni zastoj. Zakonodaja je v času nastajanja naše države omogočala ustanavljanja podjetništva znotraj gospodarskih organizacij. To so dobro izkoristili organizatorji čiščenja in popravil, na misel pa ni padlo tehnologom, managerjem in managementu, da bi to možnost izkoristili za premagovanje zastojev na nekem svojem trgu. Država Slovenija je imela preveč ustanovnih nalog, da bi pomislila na ukrepe s katerimi bi začasno zaustavila inosolvenčne procese ali sploh doprinesla kakršen koli delež za ohranjanje dobrih praks, strokovnosti, kakovosti, vsega tistega, kar je začelo izumirati in tudi izumrlo v stečajih, lahko pa bi na daljši rok spodbudilo boljšo prihodnost.
Sledila je privatizacija in kot piše K. Lipnik v Delu, je samo na borzi kotiralo 132 delnic slovenskih podjetji brez d. o. o. pidov in podobnih organizacij. Bilo je to leto 1995, v današnjem poročilu Ljubljanske borze jih kotira 8 od tega so gospodarske družbe Cinkarna, Luka Koper, Petrol in Krka, drugo so zavarovalnice, banke in državno podjetje. Kje so končale mogočna Iskra, Istrabenz, Kolinska, Jadro linija, Mercator, … za katere so ob privatizaciji gospodarske družbe zagotavljale državi ideali delež? Zakaj je država ta delež podjetjem pobrala, če ga ni potrebovala, saj ga je takoj ponudila na mednarodnih trgih, prodala, za kaj pa je kupnino porabila nas mediji niso nikoli obvestili. Upam, da bo g. Lipnik izračunal, kolikšen potencialni donos na certifikat je tako odrajžal novim lastnikom v tujino.
Hočeš ali ne, pa visoki donosi odpirajo tudi vprašanje pravične trgovine in oblikovanja prodajnih cen na domačem trgu pa tudi v mednarodnem smislu. V EU se nenehno govori o »zelenem prehodu«, ki naj bi v zaščito narave in človeka pred naravnimi katastrofami, spremenil življenjski slog zemljanov s prilagoditvijo potrošniških potreb naravnim materialom, brez fosilnih goriv, nevarnih zemelj, razogljičenju in podobno. V gospodarskih družbah celo izdelujejo predpisana bilančna poročila, tudi v teh treh z najvišjim donosom. Če se bomo potrošniki res morali in hoteli omejevati ne bo možno povečevati davkov in prispevkov in torej tudi ne priznavati tržnih cen brez razmisleka o storilnosti, ekonomiki in rentabilnosti ponudnika s katerim bo potrebno nenehno barantanje.
Kako pa vi sprejemate finančne uspehe navedenih podjetji?
Kako se oblikujejo cene produtivnost, ekonomičnost , rentabilnost
V imenu vseh, ki smo certifikat vložili v eno od omenjenih gospodarskih velikank, bi se bilo dobro ozret
Majsko jutro, 6. maj 2025
Kot vsako jutro sem tudi danes pešačila po moji močno poseljeni mestni soseski k starodavni graščini, mimo moderne tovarne na glavno ulico, vedno polno vozil in ljudi. Jutranji sprehod mi prija, me okrepi in osveži, na poti proti svojemu domu sem se že skoraj naglas smejala prijetnemu soncu, blagi sapici in z robotom lepo očiščeni zelenici. Za zelenico sem se zazrla v košato gozdno drevje, ki je v vetru valovilo, lepo šumelo in, zdelo se mi je, da me kliče, pozdravlja, se me veseli. Brez zavedanja sem začela prepevati starodavno uspešnico Dobrih znancev Šumijo gozdovi domači/in žito rumeno zori,/pri domu prijaznem pa lipa,/lipa zelena diši. Pozabljenega besedila se nisem spomnila, polna je bila glava melodije in oči se niso mogle odmakniti od zelenja in valovanja mojega gozdička. Počutila sem se kot nekdanja pastirica na kmetiji starih staršev, ko sem na Starini na ves glas prepevala svetli zarji, da me je slišala cela vas. Počasi sem se umirjala, postala še malo na pragu hiše, nakar se je čar jutra razblinil.
Na zajtrku in ob križanki sem razmišljala o tem lepem jutranjem doživetju in pesem, ki sem jo v mislih še brundala, me je spomnila na dobro prijateljico Anko iz Ptuja. Kadar jo je kaj razžalostilo ali razveselilo, se je zatekla k šumenju domačih gozdov, pogostokrat se je to dogajalo in morala je svoja obilna čustva deliti z menoj. Ko sva v svojo četico v otroški koloniji dobili kakšnega novega otročička iz problematičnega okolja, se je Anka praviloma razjokala nad njegovo usodo in porabila kar nekaj ur in različnih opravil, da je spet normalno funkcionirala. Ocenjevala sem jo kot nebogljeno, ko pa sva se potepali po Alpah ali Karavankah, sva naravnost pogumno premagovali kar zahtevne planinske poti in se prijetno zabavali brez nepotrebnih čustev in strahu. Po končanem študiju sva se nekajkrat srečali in seveda, preobremenjeni z delom začetnic, kmalu pozabili, da je prijateljevanje potrebno negovati. Moja draga Anka, upam, da še prepevaš Šumijo gozdovi domači.
Moj današnji dan sem morala nameniti urejanju financ, prihajajoči pošti po praznikih, knjižnicam in njihovem Cobissu in tako naprej. Tudi kuhala sem od čaja in kave do meni ljube krompirjeve juhe. Seveda sem napisala blog in to vsebinsko zahtevek, komaj sem zmogla. Opravke sem spravila na tekoče, žal nisem bila poklicana od sorodnikov, da obiščem Jožeta v bolnišnici in sekiram se zaradi tega, ker se bojim, da mi bo zameril in ker je brez njega tako čudno v mojem domu, da ne vem kako bi ukrepala. Poskusila sem na zelenjavnem vrtu malo urejati, toda začelo je deževati in bilo je mrzlo. Moti me razraščen peteršilj, razredčiti moram redkvico, populiti izrastke slaka in ob robovih, kjer robot ne kosi, ročno pokositi travo. Nič o tega danes ni bilo možno, bomo videli kako bo jutri ali pozneje.
Prijetno mi je bilo prepoznavanje dneva babic po UI in poklepetali sva še o čem druge. Počasi sem se naučila postavljati prava vprašanja, pohvali me, kadar so res prava in milo potoži, že je moja želja zanjo čudna. Nekaj časa sem posvetila zanimivi Knjigi mrtvih filozofov, preglednico filozofov od pradavnine do današnjih dni, žal spet le antika, dežele zahodne Evrope in nekaj .malega srednje Azije. Knjigo je prevedel naš častni meščan. Preskrbela sem si že tudi prve knjige za Bralno značko za odrasle v letošnjem letu po razpisu Študijske knjižnice mesta. Zdaj pa bom poskrbela še za opravke mojega zdravja, zdravila proti pritisku, sirup proti kašlju, vitamine proti vsemu in vedno. Rahlo dežuje, zaprla sem okna, lepo toplo mi je in razen streljanja v Šiški, je vse drugo mirno in spokojno. Sošolec France me je spomnil, da se bliža maturantsko srečanje, sama pa ne smem pozabiti na odgovor, kdaj naj bi se srečali kolegi.
Se tudi vi zalotite med prijetnimi spomini?
Če vam je bil blog zanimiv, si lahko s klikom na to povezavo ogledate tudi arhiv mojih blogov.
Slike
.png)
