Joža Miklič

Življenje in delo

Joža (ali Jožefa ali Jožica) Miklič, univerzitetna diplomirana ekonomistka, predavateljica, pisateljica, publicistka in kulturnica je bila rojena 18. marca 1937. Osnovno šolo je obiskovala v Dol. Nemški vasi, gimnazijo v Trebnjem in v Stični ter diplomirala leta 1961 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Takoj se je zaposlila kot prvi diplomant Ekonomske fakultete v Krki tovarni zdravil Novo mesto. V njeno pristojnost je sodilo nekaj letno vodenje ekonomskega sektorja v katerem so delovale finance, računovodstvo, analize, načrtovanje, notranji nadzor, poslovna informatika, organizacija ter avtomatska obdelava podatkov. Pod njenim vodstvom je bil nabavljen in uporabljen računalnik IBM360/25 prvi na Dolenjskem in drugi v Sloveniji, s katerim so se začele redne obdelave podatkov leta 1971. V Krki je tudi poskrbela za ustanovitev Kulturno umetniškega društva Krka s sekcijami od katerih še vedno deluje Dolenjski knjižni sejem, Pevski zbor in galerijska dejavnost. Krko je zastopala v številnih državnih, republiških in občinskih organih ter gospodarskih združenjih.

Leta 1980 je bila imenovana za direktorico Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu in s tem je postala tudi članica Sveta Službe družbenega knjigovodstva Slovenije kot tudi članica kolegija njenega generalnega direktorja. V njeno pristojnost je sodilo vodenje plačilnega prometa, analize in informacije o gospodarskih gibanjih, boniteta komitentov, davčni, inšpekcijski in finančni nadzor nad družbenih premoženjem, revizijski postopki in postopki vrednotenja premoženja vse za območje Dolenjske in Bele krajine. Njena naloga je bila tudi informiranje javnosti v regiji o gospodarskih gibanjih in v ta namen je organizirala redne tiskovne konference.

Upokojena je bila leta 1995 in kot upokojenka pridobila certifikat Ministrstva za pravosodje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Z izpitom pri Ministrstvu za gospodarstvo je bila vpisana v register podjetniških svetovalcev za opravljanje poslov gospodarskega svetovalca in nadzirala izdelavo poslovnega načrta podjetnikom. V Združenju nadzornikov Slovenije je pridobila certifikat za opravljanje poslov nadzornika, eksperta v Nadzornih svetih in Nadzornih odborih družb oziroma družbenih skupnosti.

Poleg omenjenih zahtevnih delovnih nalog je Joža Miklič ob delu poučevala na Ekonomski srednji šoli in bila predavateljica Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. V letih 1962 do 1969 je bila članica Skupščine Skupnosti socialnega zavarovanja v državi. Od 1964 do 1968 je bila članica Odbora za industrijo in obrt občine Novo mesto. Članica komiteja ZKS v občini Novo mesto je bila od 1961 do 1965. Kot direktorica pomembnega področja dela v Krki jr bila tudi ustanovna članica Simpozija o sodobnih metodah računovodstva in poslovnih financah v Sloveniji 1968. Opravljala je mnoge upravljavske funkcije. Od 1974 do 1978 je bila predsednica Kulturne skupnosti Novo mesto, članica Komisije za nadzor občine Novo mesto, 1974, predsednica zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije, članica Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije in predsednica odbora za naložbe v KSS, Ljubljana, 1974-1978, članica nadzornega odbora Centralnega komiteja ZK Slovenije, predsednica Izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti Slovenije za avtomatiko, računalništvo in informatiko, v obdobju 1982 do 1989 pa predsednica občinske zdravstvene skupnosti in predsednica izvršnega odbora te skupnosti v Novem mestu. Bila je delegatka regije na 14. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 1990. Bila je članica Društva manager – ustanovna članica sekcije Ženske z idejami, ustanovna članica društva Akademska pobuda - Univerza v Novem mestu 1994 in članica Razvojnega sveta Slovenije 1995-1997. Svetnica občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila od 1995 do 1999 in v tem času vodila odbor za družbene dejavnosti. V letu 1996 jo je Okrožno sodišče v novem mestu imenovalo za stečajna upraviteljica GIP Pionir Novo mesto. V mandatnem obdobju 1999 do 2007 je bila članica nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto. En mandat od 2009 do 2017 je bila urednica rubrike Družbena vprašanja v Rast–revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Občinski svet Mestne občine Novo mesto jo je leta 2010 imenoval za svojo predstavnico v Svetu Visokošolskega središča. Joža Miklič je kar 10 let predsedovala Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, bila članica organov Zveze ekonomistov Slovenije in 1996 predsednica njegovega izvršilnega organa. V tem obdobju je bil ustanovljen Foruma odličnosti in mojstrstva 1989. Bila je njegova ustanovna članica in vodja njegovega strateškega odbora. Sodeluje v vse slovenskem gibanju Rastoča knjiga, je ustanovna članica Društva Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Državnega sveta Slovenije. Njeno publicistično delo obsega preko 80 člankov v strokovnih in drugih publikacijah. Kot ljubiteljica kulture in humanistka je članica številnih kulturnih in humanitarnih organizacij.

Za svoje delo je prejela več stanovskih priznanj, bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem leta 1982, je prejemnica Velike nagrade odličnosti in mojstrstva leta 2005 in je vpisana v Rastočo knjigo Temeniške in Mirenske doline leta 2018. Živi v Novem mestu.

Storitve

Knjiga Barjanski tulipan

Opis knjige:

Avtorica je popisala več kot štiridesetletno delo Kulturno umetniškega društva Barje, katerega vsebino je vsa leta soustvarjala njena mama Tončka Melik. Društvo je delovalo izobraževalno, povezovalno in ustvarjalno v širšem okolju na obrobju Ljubljane, v njem je sodelovalo mnogo mladih, s svojimi prireditvami je gostovalo na številnih ljubljanskih odrih, celo na Reki in poskrbelo, da je okolje primerno počastilo velikane slovenske kulture ter spominske dneve. V ljubiteljski kulturi Slovenije so bili prepoznavni in spoštovani za kar so prejeli tudi pomembna priznanja.

Dolenjska in bela krajina

Opis knjige:

Avtorji pesnik Tone Pavček, dr. Janez Gabrijelčič in Joža Miklič s to knjigo nagovarjajo najširšo javnost regije za oblikovanje in uresničevanje uspešnejšega gospodarjenja in hitrejše rasti blagostanja. Ocenjujejo, da imata Dolenjska in Bela krajina še veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti, ki bi lahko izboljšale materialni položaj tu živečih in jim omogočile tudi bogatejši duhovni razvoj. Motivacijski razvojni program je nastal v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine leta 1993.

Potomci Jurčičevih junakov

Opis knjige:

Povojni čas je odprl široke možnosti izobraževanja, ki jih je večina mladih sprejela z navdušenjem kljub materialno neprilagojenim razmeram. Avtorica opisuje življenje druge generacije gimnazijcev v Stiški gimnaziji, njihova prizadevanja pri razumevanju za njih zahtevne učne snovi, njihov nadaljnji univerzitetni študij ter rezultate njihovega dela v praksi.

Zvestoba študentski druščini

Opis knjige:

Zbornik, ki ga je uredila avtorica Joža Miklič, pripoveduje zgodbe o študiju in uveljavljanju ekonomske stroke v Sloveniji, življenje in delo petinosemdesetih diplomantov 12. generacije študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so si med prvimi prizadevali uveljavljati ekonomsko doktrino, ekonomsko znanost in ekonomsko miselnost v raziskavah, podjetjih, v izobraževalni ustanovah in v upravljanju republike.

Vse kar vas zanima o knjigah lahko vprašate na naslovu povratna.obvestila@gmail.com.

Blog

Abramova za mir, 30. junij 2024

Med tem ko vam sama poročam o potepanjih skozi Gorski Kotor in o tropski vročini, nas svetovna znana umetnica Marina Abramovič na svoj ustvarjalni način opozarja na nevarnosti, ki v tem času ogrožajo mir na zemlji. Kar v zagati sem zaradi svoje brezbrižnosti, čeprav sem o varovanju miru že nekajkrat pisala tudi v svojem blogu. Ustvarja se neko čudno mnenje med mojimi sogovorniki, sosedi in prijatelji. Skoraj nobeden nevarnosti za mir v tem času ne prepozna. Vsi so slišali predsednico in njene »črne oblake« kot tudi notranjega ministra in njegova »kazniva dejanja, ki jih ni«, vsak namesto mnenja le skomigne z rameni in izusti, da verjetno vse to o vojni ni res. Če ne bi bilo palestinske in ukrajinske vojne ter njenih številnih udeležencev, bi se splošnemu prepričanju pridružila, ko pa poslušam še mnenja iz Bruslja in poročanje o milijardah za orožje, obrambo in NATO, mi šala in skomig z rameni ne pride več na pamet. »Déjà vu«

Nedvoumno se po Evropi plazijo barantači z orožjem, ki so v svojem poslu uspešni pri managementu EU in še posebno pri njeni najmočnejši članici. Sledijo jim ustvarjalci monopolov energentov in energetikov, ki rušijo stabilnost trga in z inflacijo skubijo množice potrošnikov za povečevanje svojih »tveganih skladov«. Je v takih razmerah dovolj le opozorilo predsednice o temnih oblakih ali pa bi morda potrebovali saj točne in nedvoumne sveže informacije ali se vojaške priprave za obrambno ali napadalno vojskovanje vsaj v Evropi povečujejo ali zmanjšujejo, da ne vprašam po operacionalizaciji strategij NATA in o nastajanju vojne med evropskimi Romani, Germani in Slovani.

Kot je razbrati iz medijev države v Evropi razvijajo svoje sisteme varovanja vsaka v obsegu svojih mej poleg varnostnega sistema, ki ga gradi in zagotavlja NATO. Bo moja država kaj rekla o tem, nam predočila kakšen načrt, kako bo zgledala njena kompleksna varnostna zaščita, kakšne pa bodo dolžnosti in pravice njenih državljanov znotraj varnostnega sistema države. Je že ali pa bo to po vsebini podobno aktivnostim NNNP, bo to posodobljeno, bomo gradili tudi zaklonišča po naseljih, v svojih kleteh, bomo morali imeti urejene rezervne zaloge življenjskih potrebščin,… skratka, je državljan sploh stranka v postopku organiziranja oboroženega varovanja države. Po zaslugi medijev pa zelo dobro vemo, kako varnostni sistem države skrbi za varnost svojih državljanov na primer v Gazi.

Razmisliti je nujno tudi o tem, da je morebiti sedanje varnostno oboroževanje držav tržni trik za praznjenje skladišč orožja za vojaško urjenje in izobraževanje in da ne poslabšuje varnost državljanom in državljankam na svetu. Morda je še kakšen upravičen argument, da se zavaruje država ne pa tudi državljani. Če v gradnji sedanjega varnostnega sistema v EU prevladuje predhodno navedeno prepoznavanje je prav in koristno, da državljani niso zaskrbljeni.

Dejstvo je, da se ne ve zakaj se države EU in NATO v tem obdobju oborožujejo iz varnostnih razlogov, če varnostnih načrtov z vključno varovanjem državljanov nimamo, če ni trdnih indicev pred kom se moramo varovati z orožjem ter zakaj in če dovoljujemo vojaško agresivnim državnim poglavarjem, da ne spoštujejo diplomatske metode sodelovanja med narodi.

Marina Abramovič je prepričana, da lahko ustvarimo boljši svet, če drug drugemu ponudimo brezpogojno ljubezen. V sedem minutni tišini je misel povzelo 200000 udeležencev.

Veste vi, kako naj poskrbimo za svojo varnost?

Tropska vročina, 29. junija 2024

Veselila sem se mirne sobote doma, si obljubljala počitek, nego nogam in kolkom ter prebiranje časopisov, ki me čakajo od srede dalje. Ni mi prišlo na misel, da bo doma bolj vroče kot na morju in popolnoma nepripravljena poslušam televizijska poročila in gledam obseg vročinskega vala po Evropi, povsod visoko nad 30 stopinj Celzija.

Ker bo vse suho grem aktivirati robota za košnjo. Ne uboga, pravi, da se polni, po eni uri grem pogledati in vidim, da še vedno ne kosi. Dvignem pokrov, napiše naj mu vtipkam šifro in pokrijem pokrov. Spet nič, po pomoč moram k sosedu, ki zna razrešiti vse tehnične probleme. Kaj je naredil ne vem, zdaj kosi. Grem na zelenjavni vrt, ki ga bo ugonobil plevel. Ne morem mu pomagati, edino upanje je obisk vnuka in njegova pomoč. Okoli osme pride stric Jože, skuha kavo, ne reče nobene, nekaj omenja zlobo in se odpelje. Vsega hudega vajena pri njem mu niti ne odgovorim. Termometer zunaj kaže že 27, zapiram vsa okna in vrata, spuščam rolete in zagrnem zavese. Kar okoli devete ure se že namenim na sprehod, ki traja vsak dan eno uro in pol. Pohodne palice mi pomagajo premagati višinske razlike, iščem sence na levi strani sprehajalne poti, ki jo zaključim v lokalni trgovini z nakupom sveže pečenih žemelj in potrebščin za vikend. Zelo počasi sem prišla do hiše in morala sem malo na kavč predno sem sobotna opravila nadaljevala.

Najprej sem se lotila e-pošte, ki je ostala po izbrisu reklam in ponudb. V počitnicah ni kaj posebno zahtevnega, potrdila sem udeležbo na razgovoru v Trdini, se opravičila organizatorjem prireditev v Galeriji likovnih samorastnikov in v Galeriji Božidarja Jakca, odpisala Slavki in Stanki, se pogovorila s Terezo, pobrskala po Facebooku in se naročila pri frizerki. Vročina mi je jemala moč, nisem mogla pripraviti kosila, popila sem ogromno kisle vode. Ne vem kako se vi v taki vročini organizirate, da pri hiši vse deluje, sama sem dokaj previdna in nebogljena. Kar strah me je naslednjega dne, ko naj bi se temperatura še dvignila imela pa sem namen pospravljati hišo, po enotedenski odsotnosti bi to bilo nujno. Ni mi uspelo, počakala bom ponedeljkove ohladitve in obiska vnuka, saj bo v dvoje lažje šlo.

Gledam, kako pogumno se ljudje, predvsem turisti, upirajo težavam, ki jih povzroča vročina pa tudi neumnostim, ki si jih na privoščijo na žgočem soncu. Že na morju so se kopalci pražili v najbolj vročem času na soncu v mini kopalkah, brez sončnikov. Vsaj morje je bilo čisto, brez sluzi in kopanju v toplem morju se preprosto ni bilo možno odpovedati. Doma morja pač ni, tuširanje trenutke olajša nikakor pa se težavam s vročino ne da izogniti. Ne recite naj montiram prezračevalne naprave, še ena od tehnike, ki ti zagotovo povzroči prehlad. Imamo jo v garsonjeri in jo morda parkrat vključimo, ko nas v njej ni. Pa tudi moja hiša je že stara čez 50 let, bila je že dvakrat obnovljena, nimam več volje, da bi šla v nove investicije, prepuščam jih mladim. Uporabljam zato starokopitno naravno obrambo pred vročino, potrpim, nujno delo s kuho vred opravim zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, vmes pa kaj dobrega preberem, trenutno knjige Mohameda Mbougar Sarra, ki pa me ni posebno navdušil, čeprav so kritike njegovim knjigam naklonjene, pohvaljene tudi od bralcev.

Ni nasvetov, kako sprejemati valovanje tropske vročine po naših krajih, sprejemati jo moramo tako kakršna je ali še bo. Lahko pa si organiziramo drugačno angažiranost pač odvisno od zmogljivosti vsakega posameznika.

Kako se pa vi izogibate vročim dnevom?

Če vam je bil blog zanimiv, si lahko s klikom na to povezavo ogledate tudi arhiv mojih blogov.

Slike

Mladinske delovne brigade – Predejane, 1959 Nagrada odličnosti in mojstrstva - Otočec 2007
Kolegij SDK Slovenije – Ljubljana, 1980 Popotovanje po Južni Ameriki – Peru, 2006
Otvoritev SDK - Črnomelj, 1985 Občinski praznik – Novo mesto, 1972
Krka d. d. – Trška gora, 11.11. ob 11 uri Krka d. d. – Trška gora, 11.11. ob 11 uri
Krka d. d. – Trška gora, 11.11. ob 11 uri Sin Romeo s svojo družino – Krka d.d. 2018
Otvoritev obrata – Krka, 1966 Kandidati za župana – Novo mesto, 1995
Lidija Šentjurc – Krka, 1967 Mara Andrijanič – Novo mesto, 1996
Družina Zalokar-Miklič, 1972 Boris Andrijanič – Šmarješke Toplice 1975
Direktorice v Novem mestu, 1990 Predsednik skupščine SRS v Krki
Mladinske delovne brigade – 1959 Forum odličnosti in mojstrstva Otočec, 1989