Joža Miklič

Življenje in delo

Joža (ali Jožefa ali Jožica) Miklič, univerzitetna diplomirana ekonomistka, predavateljica, pisateljica, publicistka in kulturnica je bila rojena 18. marca 1937. Osnovno šolo je obiskovala v Dol. Nemški vasi, gimnazijo v Trebnjem in v Stični ter diplomirala leta 1961 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Takoj se je zaposlila kot prvi diplomant Ekonomske fakultete v Krki tovarni zdravil Novo mesto. V njeno pristojnost je sodilo nekaj letno vodenje ekonomskega sektorja v katerem so delovale finance, računovodstvo, analize, načrtovanje, notranji nadzor, poslovna informatika, organizacija ter avtomatska obdelava podatkov. Pod njenim vodstvom je bil nabavljen in uporabljen računalnik IBM360/25 prvi na Dolenjskem in drugi v Sloveniji, s katerim so se začele redne obdelave podatkov leta 1971. V Krki je tudi poskrbela za ustanovitev Kulturno umetniškega društva Krka s sekcijami od katerih še vedno deluje Dolenjski knjižni sejem, Pevski zbor in galerijska dejavnost. Krko je zastopala v številnih državnih, republiških in občinskih organih ter gospodarskih združenjih.

Leta 1980 je bila imenovana za direktorico Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu in s tem je postala tudi članica Sveta Službe družbenega knjigovodstva Slovenije kot tudi članica kolegija njenega generalnega direktorja. V njeno pristojnost je sodilo vodenje plačilnega prometa, analize in informacije o gospodarskih gibanjih, boniteta komitentov, davčni, inšpekcijski in finančni nadzor nad družbenih premoženjem, revizijski postopki in postopki vrednotenja premoženja vse za območje Dolenjske in Bele krajine. Njena naloga je bila tudi informiranje javnosti v regiji o gospodarskih gibanjih in v ta namen je organizirala redne tiskovne konference.

Upokojena je bila leta 1995 in kot upokojenka pridobila certifikat Ministrstva za pravosodje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Z izpitom pri Ministrstvu za gospodarstvo je bila vpisana v register podjetniških svetovalcev za opravljanje poslov gospodarskega svetovalca in nadzirala izdelavo poslovnega načrta podjetnikom. V Združenju nadzornikov Slovenije je pridobila certifikat za opravljanje poslov nadzornika, eksperta v Nadzornih svetih in Nadzornih odborih družb oziroma družbenih skupnosti.

Poleg omenjenih zahtevnih delovnih nalog je Joža Miklič ob delu poučevala na Ekonomski srednji šoli in bila predavateljica Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. V letih 1962 do 1969 je bila članica Skupščine Skupnosti socialnega zavarovanja v državi. Od 1964 do 1968 je bila članica Odbora za industrijo in obrt občine Novo mesto. Članica komiteja ZKS v občini Novo mesto je bila od 1961 do 1965. Kot direktorica pomembnega področja dela v Krki jr bila tudi ustanovna članica Simpozija o sodobnih metodah računovodstva in poslovnih financah v Sloveniji 1968. Opravljala je mnoge upravljavske funkcije. Od 1974 do 1978 je bila predsednica Kulturne skupnosti Novo mesto, članica Komisije za nadzor občine Novo mesto, 1974, predsednica zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije, članica Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije in predsednica odbora za naložbe v KSS, Ljubljana, 1974-1978, članica nadzornega odbora Centralnega komiteja ZK Slovenije, predsednica Izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti Slovenije za avtomatiko, računalništvo in informatiko, v obdobju 1982 do 1989 pa predsednica občinske zdravstvene skupnosti in predsednica izvršnega odbora te skupnosti v Novem mestu. Bila je delegatka regije na 14. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 1990. Bila je članica Društva manager – ustanovna članica sekcije Ženske z idejami, ustanovna članica društva Akademska pobuda - Univerza v Novem mestu 1994 in članica Razvojnega sveta Slovenije 1995-1997. Svetnica občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila od 1995 do 1999 in v tem času vodila odbor za družbene dejavnosti. V letu 1996 jo je Okrožno sodišče v novem mestu imenovalo za stečajna upraviteljica GIP Pionir Novo mesto. V mandatnem obdobju 1999 do 2007 je bila članica nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto. En mandat od 2009 do 2017 je bila urednica rubrike Družbena vprašanja v Rast–revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Občinski svet Mestne občine Novo mesto jo je leta 2010 imenoval za svojo predstavnico v Svetu Visokošolskega središča. Joža Miklič je kar 10 let predsedovala Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, bila članica organov Zveze ekonomistov Slovenije in 1996 predsednica njegovega izvršilnega organa. V tem obdobju je bil ustanovljen Foruma odličnosti in mojstrstva 1989. Bila je njegova ustanovna članica in vodja njegovega strateškega odbora. Sodeluje v vse slovenskem gibanju Rastoča knjiga, je ustanovna članica Društva Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Državnega sveta Slovenije. Njeno publicistično delo obsega preko 80 člankov v strokovnih in drugih publikacijah. Kot ljubiteljica kulture in humanistka je članica številnih kulturnih in humanitarnih organizacij.

Za svoje delo je prejela več stanovskih priznanj, bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem leta 1982, je prejemnica Velike nagrade odličnosti in mojstrstva leta 2005 in je vpisana v Rastočo knjigo Temeniške in Mirenske doline leta 2018. Živi v Novem mestu.

Storitve

Knjiga Barjanski tulipan

Opis knjige:

Avtorica je popisala več kot štiridesetletno delo Kulturno umetniškega društva Barje, katerega vsebino je vsa leta soustvarjala njena mama Tončka Melik. Društvo je delovalo izobraževalno, povezovalno in ustvarjalno v širšem okolju na obrobju Ljubljane, v njem je sodelovalo mnogo mladih, s svojimi prireditvami je gostovalo na številnih ljubljanskih odrih, celo na Reki in poskrbelo, da je okolje primerno počastilo velikane slovenske kulture ter spominske dneve. V ljubiteljski kulturi Slovenije so bili prepoznavni in spoštovani za kar so prejeli tudi pomembna priznanja.

Dolenjska in bela krajina

Opis knjige:

Avtorji pesnik Tone Pavček, dr. Janez Gabrijelčič in Joža Miklič s to knjigo nagovarjajo najširšo javnost regije za oblikovanje in uresničevanje uspešnejšega gospodarjenja in hitrejše rasti blagostanja. Ocenjujejo, da imata Dolenjska in Bela krajina še veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti, ki bi lahko izboljšale materialni položaj tu živečih in jim omogočile tudi bogatejši duhovni razvoj. Motivacijski razvojni program je nastal v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine leta 1993.

Potomci Jurčičevih junakov

Opis knjige:

Povojni čas je odprl široke možnosti izobraževanja, ki jih je večina mladih sprejela z navdušenjem kljub materialno neprilagojenim razmeram. Avtorica opisuje življenje druge generacije gimnazijcev v Stiški gimnaziji, njihova prizadevanja pri razumevanju za njih zahtevne učne snovi, njihov nadaljnji univerzitetni študij ter rezultate njihovega dela v praksi.

Zvestoba študentski druščini

Opis knjige:

Zbornik, ki ga je uredila avtorica Joža Miklič, pripoveduje zgodbe o študiju in uveljavljanju ekonomske stroke v Sloveniji, življenje in delo petinosemdesetih diplomantov 12. generacije študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so si med prvimi prizadevali uveljavljati ekonomsko doktrino, ekonomsko znanost in ekonomsko miselnost v raziskavah, podjetjih, v izobraževalni ustanovah in v upravljanju republike.

Vse kar vas zanima o knjigah lahko vprašate na naslovu povratna.obvestila@gmail.com.

Blog

Presenečenja ne more biti, 21. september 2022

Ne vem kako vi sprejemate vse te referendume, interpelacije, nedodelane koncepte zakonov in podobne nepotrebne predloge, da o izjemnem zanimanju za predsedniško mesto sploh ne govorim in prav tako ne o kandidatih za občinske svetnike. Sama samo žalostno ugotavljam, da se v teh časih človek v stiski nima kam obrniti po koristen nasvet ali ukrep. Zdravniki želijo uresničevati svoje interese in vidijo rešitve za bolnike v svoji višji plači ter privatizaciji.. RTV je prepuščena na milost ali nemilost ljudem o katerih ne vemo kaj so v življenju uspešno naredili, da jim je zaupano upravljanje premoženja naše javne informacijsko izobraževalne hiše. Nezadovoljni trgovci se pripravljajo na stavko, saj niti nisem dobro razumela s čim se ne strinjajo, verjetno s plačo, lahko pa je problem tudi delavni čas ali kaj podobnega. Lekarne morajo kršiti zakonske predpise, da nam lahko izdajajo zdravila, podjetja tarnajo, da plače in davki poberejo preveč dobička pa kaj bi naštevala, drugače niti ne more biti.

Naše vlade vedno najdejo čas in denar za stvari, ki ljudem ne izboljšuje pogoje za življenje in delo. Namesto, da bi vzorno vzdrževali energetski sistem države, bolnišnice, izobraževalne zmogljivosti mestno in drugo infrastrukturo, zlasti pa obvladovali kulturno produkcijo, so vse sile usmerjali v pospeševanje potrošnje, uvoz nepotrebnega, rast manj donosnega storitvenega sektorja, kvazi podjetništvo in podobne zadeve. Kakšen bi bil naš dom, če kar trideset let ne bi skrbeli za njegovo obnavljanje in posodabljanje? Predvsem pa kje so sredstva, zbrana v namen posodabljanja za življenju nujno potrebnih institucij.? Tudi slišati ni nikoli bilo kdo je določen sistem, na primer zdravstvo vodil v propad. Električarji so bili vedno najbolje plačani pa, kot beremo v javnih občilih, niso poskrbeli za obnavljanje in posodabljanje omrežja kaj šele za električno napajanje naprav potrošnikov ali izvajanje kakšnega resnega nacionalnega energetskega varčevalnega načrta.

Posavci so s pomočjo elektrarn uredili svojo infrastrukturo tako kot so hoteli, celo Kostanjevico na Krki obzidujejo, Zasavci pa nekoliko slabše, ker pač niso imeli »vizjaka«. Belokranjcem in Dolenjcem je kapnil kakšen eur za obnova petdeset metrskega pasu ceste ob mestnem robu, morda še za kulturni dom, za tretjo os pa že ni prvotne zagretosti, rezervat zemljišča za univerzitetne prostore bo prenehal veljati čez 3 leta, o hitri železnici se ne govori več, tudi pomembnega večjega projekta regija ni objavila, sem pa že par krat prebrala, da je Revoz brez vizije in razmišlja o umiku. Samo še to nam manjka!

Naj ta turobni blog zaključim s prerekanjem o nakupu orožja, s temi posli povezanimi strankarskimi aferami, vedno istimi vpletenimi politiki in celo s popustljivostjo pravnikov, ki jim je narod zaupal najžlahtnejše odločanje. Tragedijo bi zagotovo dramatiziral Shakespeare, če bi bil danes živ. In kaj bomo rekli državljani in državljanke? Lahko vsaj to, da orožje žal ne more biti naša prioriteta dokler so lačni otroci.

Vsega tega ne bi bilo, če bi državljani in državljanke brezkompromisno vztrajali pri načelih dobrega gospodarja, ki pravice in dolžnosti podeli sodelujočim v skladu z njihovimi strokovnimi kompetencami in poštenjem!

Se strinjate?

Plinu zaupam! 22. september 2022

Po svetu so vedno močnejši glasovi o tem, da bomo v tej in naslednjih zimah brez zadostne kurjavo in nas bo zato močno zeblo. S tem se seveda ne gre šaliti, smo predstavljajte si, da imate dojenčka ali bolnika na domu, vi pa brez tople vode, plina ali toplega radiatorja. Že ob misli, da se zvečer ne bi stuširala, me zajame nezadovoljstvo, kaj šele če pomislim na kuhanje, kofetkanje in podobne nujnosti oziroma razvade. Saj ne, da bi zganjala paniko, vedeti pa le moram ali nabavim drva in pripravim kamin, da bo za silo toplo.

Blagodejno je name deloval intervju z Marjanom Eberlincem, glavnim direktorjem družbe Plinovodi, strokovno kompetentnim poznavalcem plinskih razmer v naši državi. Nimam razloga, da bi dvomila v njegovo osnovno oceno, da bomo imeli to in naslednjo zimo plina dovolj, če bomo omejili porabo za 15%. Povedal je, da ima Slovenija pripravljene realne načrte za varčevanje, za nadomeščanje morebitne prekinitve plina iz Južnega toka in za zagotavljanje zalog. Strokovnjak je na vprašanje, če bo usposobil dodatne energetske vire za svoj dom zatrdil, da ne ker »plinu zaupam«.

Uh, kako sem se oddahnila. Za večjo količino drv nimam dovolj prostora in za celo hišo samo en manjši kamin. Sin v svoji hiši še tega ne. Verjetno je mnogo družin pred isto ali še hujšo dilemo, sodeč po naraščanju povpraševanja po gašperčkih ter podobnih pripomočkih. Pri zagotavljanju goriv pa res potrebujemo pomoč države in srčno upam, da jo bomo tudi dobili seveda ne v eur pač pa v dovolj varni preskrbi z energenti.

Strokovne rešitve na vseh področjih delovanja so nam vedno in povsod nujno potrebne pa naj gre za ohranjanje gozdov, preprečevanje revščine ali ohranjanje primerne življenjske ravni večine družin. Strokovne rešitve, ki se ponujajo javnosti naj bodo čim bolj konkretne, da jih bomo znali in zmogli uresničevati in se za njihovo izvajanje primerno organizirati. Za vsa področja je dobro, če se o strokovnih predlogih prerekamo oziroma izmenjujemo mišljenja, čim manj pa naj bo šarlatanstva. Mnenja potrebujemo o problematičnih zadevah, kjer še ni strokovnih podlag ali predlogov za izboljšanje stanja ali ublažitev posledic. Za preskrbovanje z energenti so načrti kot zgleda pripravljeni, povejte nam naše dolžnosti in pravice, ki izhajajo po teh dokumentih in začnimo jih že enkrat uresničevati! Če bomo ugotavljali, da je kaj možno izboljšati, bomo to pač storili, če ne prej takrat, ko bomo do spoznanja prišli

Je pa še eno pomembno spoznanje, ki izvira iz razprav, mnenj in predlogov o preskrbi z energenti. Zgleda, da ima Slovenija nekaj pomembnih energetskih strokovnjakov v tej dejavnosti katerih znanje potrebuje tudi tujina. Rekla bi, da smo nanje lahko ponosni toda naj se ne zgodi, da bi njihov strokovni potencial pretežno služil tujini.

Zaupa plinu tudi vaša družina?

Veselje in radosti. 23. september 2022

V sodobnem svetu se vse »posodablja«, celo smeh in radost. Oboje zdaj nastaja šele potem, ko se do maksimuma iztroši trenutna fizična in umska sposobnost v posamezni prijateljski, športni ali šolski družbi. Danes je na prvem mestu tekmovanje povsod in vedno. Ocenjujem, da je to vzgojna posledica predvsem profesionalnega dobro plačanega športa, ki je pri nas zelo čaščen, vsak dan v središču pozornosti, populističen in predvsem, zmagovalce materialno in moralno postavlja na najvišji piedestal.

Tekmovalnost med prijatelji najprej zaznaš v pogovoru. Skoraj že težko najdeš sogovornika, ki bi ti potožil recimo zaradi slabih prihodkov, slabem stanovanju, slabih šolskih ocenah otrok in podobnih družinskih slabosti, bolje rečeno težav. Se pa vsak rad pohvali, da mu je delodajalec zaupal izjemen položaj, da obvlada računalniško tehniko, da so kupili še en avto, da so prepotovali Argentino in druge dežele, da. Kaj bi naštevala, dejstvo je, da se strah pred zadnjimi mesti v tekmovanju prijateljev širi. Namesto prešerne radosti in veselja nad materialnih ali drugim dosežkom, se uspeh spreminja v samohvalo, ki ima namen sogovornika prepričati, da v tekmi za svoj družbeni položaj ne zaostaja. Tudi nasmešek ali glasen smeh ob tem razgovoru ne izraža veselja, je pomilovanja vreden.

Šola ima za svojo dejavnost prilagojene načine tekmovalnosti, ki je prisotna v vseh predmetih, razredih in območjih. Učenec jo mora sprejeti, čeprav je miroljubnega značaja, se veseli tudi uspehov drugih in si želi pridobiti čim več prijateljev oziroma prijateljic. Pogovor z učence je poln izrazov »premagal se najboljšega«, »bil sem močnejši od drugih«, »vse sem znal« da je bilo kaj narobe izveš lahko samo po ovinkih. Mi pa ni jasno, zakaj učence tekmujejo in ne razvijajo medsebojne solidarnosti kot na primer pomoč pri naloga, inštrukcije in podobne oblike vzajemnega sodelovanja v razredu. Veselijo se zmag, morda še prvih mest za zmago, vsega drugega se ne radostijo v taki meri, da bi bilo opazno.

Na področju razgibavanja je tekmovalnost že vgrajena v sistem, ki zajema priprave, treninge, tekmovanja, druženja po njih. Iz meni neznanih vzrokov je športno navdahnjena srenja pozabila na rekreacijo oziroma jo je do neke mere prepustila zdravstvu. Rekreacija je bila množično gibanje, namenjena sodelovanju starejših in mlajših, ki so po Trim stezah brezplačno uživali naravo v okolju svojega domovanja, se družili in oblikovali skupne načrte razgibavanja. Z odbojko so se razgibavale po vseh igriščih predvsem dekleta, fantje so od nekdaj imeli svojo košarko in nogomet, na atletiko smo vodili že predšolske otroke. Tako vse ljudsko športno življenje je bilo zibelka za šport posebno nadarjenih, ki so postali vrhunski. Bili so to naši junaki, ker smo jih poznali, ker smo se z njimi veselili in žalostili.

Tekmovalnost ima dva konca, tisti, ki zmaga se radosti, tisti, ki mu to ne uspe, se žalosti. Ambicija marsikomu celo zamegli um npr. ruskim športnikom.

Je veselje pri vas rezultat tekmovalnosti ali doživetje uspeha v vsakdanjem življenju?

Medversko srečanje. 24. september 2022

Brez dvoma imajo verski voditelji na svetu svoje interese, da se dobivajo na Medverskih srečanjih v Kazahstanu vsake tretje leto, zagotovo pa njihova letošnja sklepna deklaracija sili k razmisleku slehernika, ki bi rad razumel odločitve in dejanja voditeljev držav ter institucij, ustanovljenih z namenom, da se na svetu ohranja sožitje in mir. Dobro, da imamo Romano Kocjančič, ki nas je opozorila na ta pomemben verski dogodek, ki ne posega samo s svojo vsebino v naše življenje ampak tudi vliva v naše duše upanje, da jih kdo od artikuliranih posluša in sliši, predvsem pa, da se bo zavedal svojih zmot in jih odpravljal.

O čem so si bili enotni sicer tako različni voditelji na primer krščanstva in judovstva ali islama. Da delujejo v dobro miru in dialogu med verstvi, kulturami in civilizacijami je glavni namen njihovega skupnega sodelovanja. Pandemije so tveganje in grožnja za vse ljudi, imajo negativni vpliv na družbe oziroma države po svetu zato si bo medversko srečevanje prizadevalo za skupno sodelovanje in medsebojno pomoč držav. Prizadevali si bodo krepiti dialog v imenu miru, sodelovanja in solidarnosti ter odpravo prisilnih dejanj v zvezi z določeno vero in verskim naukom ker so po njihovem prepričanju pluralizem in razlike med verami, barvo kože, spolom, raso in jezikom izraz modrosti. Izbruh kakršnegakoli vojaškega spopada, žarišča napetosti in spora povzročijo verižno reakcijo in uničujejo sistem mednarodnih odnosov. Poudarjajo, da ekstremizem, radikalizem in vse druge oblike nasilja in vojne nimajo nič skupnega z resnično vero in jih je potrebno najodločnejše zavračati. Svetovni voditelji naj v ta namen spodbujajo končanje konfliktov, prelivanja krvi ter opustijo agresivne in uničevalne retorike, ki zdaj destabilizirajo svet. Dosežke znanosti, visoke tehnologije, medicine in industrije je usklajevati z duhovnimi in humanističnimi vrednotami človeštva zato naj se politiki in poslovneži osredotočijo na odpravljanje neravnovesij v razvoju sodobnih družb in zmanjševanju razlik v blaginji različnih skupin prebivalstva in držav. Ugotavljajo, da smo vsi ljudje enaki ne glede na socialno, rasno, versko, etično ali drugo pripadnost. Iz tega razloga morajo biti strpnost, spoštljivost in medsebojno razumevanje cilj vsakega verskega oznanjevanja. Pozivajo politike in javne osebnosti, novinarje in blogerje naj upoštevajo verska in nacionalna občutja ljudi. Poudarjajo pomen verske vzgoje pri krepitvi spoštljivega sobivanja verstev in kultur, dostojanstva in pravic žensk ter institucije družine. Mediji in druge ustanove družbe naj pojasnjujejo splošne koristi verskih in univerzalnih vrednot ter spodbujajo versko pismenost, državljanski mir in medversko strpnost.

Sklepno deklaracijo so poslali Združenim narodom in pričakovati je, da bodo ti sprejeli svoj del nalog v krepitvi miru in sožitja v svetu. pričakovanja so upravičena saj morajo voditelji držav, politiki in druge osebe z javnimi pooblastili ravnati v skladu z splošno sprejetimi vrednotami in ohranjati mir na svetu!

https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-09/sklepna-izjava-verskih-voditeljev-v-kazahstanu-mir-dialog-sol.html

Kako pa vaša družina sprejema napotke verskih voditeljev?

Varčevanje z energijo - doma, 25. September 2022

V Inovativno razvojnem institutu Univerze v Ljubljani raziskujejo med drugim tudi učinkovito rabo energije. Dobro je poznati njihove koristne predloge varčevanja z energijo ne samo zaradi njenega pomanjkanja, bolj kot to nas bodo razveselili nižji stroški.

Na prvo mesto postavljajo strokovnjaki izolacijo fasade, menjavo oken in učinkovito prezračevanje. Pri novogradnjah je treba upoštevati določila pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURE). Za ogrevanje notranjosti priporočajo klimatsko napravo, ki ima 4 kilovate za hlajenje, 3,5 kilovata za ogrevanje in sistem čiščenja zraka. Služila nam bo 15 let. Priključitev na omrežje sončnih elektrarn dolgoročnega sistema zahteva pridobivanje dovoljenj in mora biti strokovno izveden. Za panele je potrebno zagotoviti ustrezno streho. Odštevalni števec bo omogočal spremljavo porabe po posameznih stanovanjih v hiši. Izračun potrebnih panelov in od tega odvisnih pričakovanih prihrankov je vezan na priključno moč in naklona panelov. Če je 10 kilovatov priključne moči je vložen okoli 13.000.- eur. Pri naložbi je dobro povprašati svetovalca na primer brezplačnega pri Eko skladu (Ensvet). Posodabljanje večstanovanjskega objekta naj bo poverjeno človeku, ki ima afiniteto do varčevanja z energijo. Če v gospodinjstvu uporabljate za gorivo drva, je nujno prezračevanje pa tudi iskanje ustreznejšega energenta od lesa. Vse naprave morajo biti redno vzdrževane. Dobro je imeti termostate na radiatorjih za uravnavanje temperature v prostorih. Če zmanjšamo na primer temperaturo v prostoru za 3 stopinje Celzija, zmanjšamo tudi porabo in s tem strošek za petino! Dobro je tudi, da se čez dan temperatura v prostoru spreminja tako, da nekaj ur narašča potep pa se pomika nazaj na izhodišče, nikakor pa ni pametno segrevati prostore tako močno, da si sredi zime v njih s kratkimi rokavi. Pri ogrevanju vode mora vsako gospodinjstvo paziti na tveganja za razvoj mikroorganizmov na primer v bojlerju.

Na kaj pa opozarja Eko sklad; s pokrito posodo pri kuhanju prihranimo celo za 3 x električno energijo, električno pečico izklopimo 10 minut pred zaključkom pečenja, v hladilniku in zmrzovalnikih odstranjujemo ledene obloge. Uporabljamo podaljške za električno energijo s stikalom. Električne naprave izključujemo pri daljši odsotnosti. Peremo pri nižji temperaturi in lahko prihranimo tudi do 45% energije. Ogrevajmo prostore, ki jih uporabljamo redno, prehodne bistveno manj ali sploh ne. Ponoči okna zastiramo. Za radiatorji pod oknom pa namestimo izolacijsko ploščo,.

Nasvetov je kar veliko. Strokovnjaki se močno poglabljajo v projekt zmanjševanja porabe energije in vse manj govorijo o novih zmogljivostih. Osebno še vedno menim, da je vsak nasvet dobrodošel. Toda mi moramo zbrati tistega za katerega vemo, da ga s svojo družino lahko uresničujemo in da nam bo slej kot prej prešel v navado. Ja, prav temu je namenjen ta blog; navaditi se moramo na varčevanje vedno in povsod!

Imate zamisel kako bo v vaši družini varčevanje prešlo v navado?

Kam z igračami? 26. septembra 2022

Za predah med jadikovanjem o energiji, političnih peripetijah ali težav z draginjo, pomislimo tudi na manj zahtevne in veselejše brige oziroma skrbi. Med te se je v našem domu pojavilo tudi vprašanje igrač vnukov, ki sta nanje pozabila oziroma sta našla boljša igrala s pametnim telefonom, v športnem življenju in s psičko ter papigo. Prostora nikoli ni preveč in predale z igračami moramo izprazniti sicer ne bomo imeli prostora za nove interesne dejavnosti učenca in dijaka.

Na kaj se spomnimo ob pogledu na zanemarjene igrače po kotih in predalih? Sama se še vedno najraje spomnim koliko dela je imel moj sin z mizo v dnevni sobi. Vse sorte orodja sva nabavila, da je lahko odvijal in privijal kar je pač ocenil za potrebno. Njegova sinova te radosti nista začutila, sta pa planila po lego kockah zelo zgodaj, takoj po tem, ko so starši ugotovili, da jih ne bosta skušala pojesti. Tako sin ko vnuka sta v predšolskem obdobju ustvarjala iz njih gradove, ulice, mesta, farme in podobne predmete, kaj kmalu sta se vnuka vrgla na načrte, ki so postali sestavni del nakupa lego kock, po načrtih so nastajala letala, rakete, vse vrste cestnih vozil, vedno več jih je bilo z daljinskim upravljanjem, skratka sama sem z čudenjem ugotavljala, kaj vse so mali prstki in glavice zmogle. To ni bila več samo igra, bilo je res kreativno in neverjetno zanimivo. Navadila sta se »brati načrte« in po njih izdelovati želene predmete, dopolnjene po svojem videnju. Toda pravo presenečenje je šele prihajalo s spoznavanjem digitalne tehnike. Večji vnuk se je vrgel na eksperimentiranje z daljinskim upravljanjem s pomočjo računalniških programov. Mlajši vnuk pa je spoznaval tehniko risb, objektov in ljudi v naravi. Strašno prijetne slike gozdnih koč, smrek, mostičkov in potočkov z malimi cvetovi in gobicami je bilo vedno več, prav mojstrsko jih je razporejal, da si dobil občutek sprehajalca v naravnem okolju. Žal so pozneje zmagale računalniške igrice - streljanje, pošasti, za obupati!

Zanimive v zgodnjem otroštvu so za vse otroke prav gotovo plišaste živali in živalce. Pri opisnem napredovanju z lego kockami, so oba vnuka spremljali medvedki, opice, tigri, panterji, mucke in kaj ti jaz vem kaj še vse. Njuni postelji so bili polni teh plišastih igrač, vsaka je imela svoje ime, nekatere so kmalu obležale pozabljene, nekateri »Mi-ji«, »Duhci«, »opice« pa so še vedno tam. Po hiši nepričakovano najdeš pozabljeno igračo, ki pa je postala sestavni del opreme kot na primer hranilniki, obeski za ključe in podobno, seveda vse v živalski obliki. Če vse te drobne stvari odnesem iz hiše bo pravi dolgčas, kot da sem pozabila na neki pomemben del našega življenja. Kaj storiti?

Ni pomoči, lego kocke, razne tehnične naprave, ohranjene »živalce« - vse očiščeno, pravilno pakirano smo odložili v težje dostopne omare. Očiščen in ohranjen del igrač, ki sta ga vnuka pozabila v kakšnem kotu, gre na Rdeč križ, pokvarjeno in zanemarjeno je končalo v smetnjaku. Tisto v skritih predelih omar čaka nove rodove!

Smo ravnali prav? Ste vi našli boljšo rešitev?

Turisti in turizem. 27. september 2022

Podjetje v katerem sem delala je koncem šestdesetih let kupovalo toplice in graščine ter finančno podpiralo obnove dediščine, urejanje cest, nabave umetnih in ljubiteljsko kulturo. Vse to naj bi nekoč služilo razvoju turizma v zeleni regiji ob reki Krki. Dolgoročne naložbe v prihodnost so bile tvegane saj takrat še ni bilo kompetentnih strokovnjakov za turizem, tudi ne ekonomičnih kapacitet, turističnega marketinga in drugih dejavnosti, ki omogočajo turistu doživetje na njegovi turistični poti. Minilo je skoraj pol stoletja, da je vizija turizma nakazala prve učinke v zdravstvu, kulturi pa tudi ekonomiki. Danes je ta gospodarska dejavnost tako napredovala, da je postala nepogrešljiva in 27. september je njen praznik.

Turisti prinašajo veliko dobrega ljudem v turističnih krajih. Zaradi turistov so urejene komunikacije kraja s svetom, ljudje turistom postrežejo z hrano in namestitvenimi storitvami, razvija se turistom namenjena trgovina, zgodovinski pomen kraja postaja prepoznaven, povečuje sodelovanje in še mnogo drugega. Turistična dejavnost ima svoje zakonitosti glede na lokalne možnosti prostora, prebivalstva in atraktivnosti tako naravnih ko ustvarjenih danosti (npr. termalna voda-naravna danost, izdelava čipk-ustvarjena danost) kar zahteva dolgoročno načrtovanje turizma, predvsem pa povezanost lokalnega turizma z agencijami in drugimi oblikami trženja.

Turisti so lahko tudi veliko neobvladljivo breme za turistično atraktivne kraje kot so na primer Lurd, Bled, Benetke, azijska in afriška dediščina starodavnih ljudstev, Samo zamislite si, da je Egipt moral zgraditi v Gizah največji muzej na svetu s stopniščem, ki sprejme naenkrat 10000 turistov. Tudi za obvladovanje turističnega obiska je potrebno dolgoročno načrtovanje ker se dediščina mora zaščititi za prihodnje rodove, Je pa to težko izvedljivo, najprej zaradi nujnih vzdrževalnih naložb predvsem pa zaradi prebivalstva, ki si pač prizadeva v domačem okolju obdržati svojo turistično ponudbo in jo širiti.

Je pa še tretja dimenzija turizma, ki jo povzroča sodobni razvoj družbe kot celote. Nenehno moramo izpopolnjevati svoje vedenje in znanje, spoznati moramo tuje kulture, da jih ne bomo odklanjali ali celo sovražili, naš intelektualni naboj nastaja s spoznavanjem zgodovine, zgodovinskih krajev in posebnosti kot tudi z doživljanjem razmer v katerih danes živijo najstarejši narodi sveta. Še bi lahko naštevala razloge zaradi katerih mora človek biti tudi turist s primerno asistenco turistične stroke, ki od turista zahteva spoštljiv odnos do kraja in ljudi v turistični destinaciji.

udovito je biti turist, ki se kot ptica pomika od antičnih biserov človekove ustvarjalnosti do podzemskega sveta Kikladije, od Kitajskega zidu do iranskih Madres, od čilskih vinogradov do antskih pozabljenih mest, da o Lomonosovu in Indiji sploh ne govorim. Vsi ljudje bi morali na pot, pot spoznaj in vedenja, da bi sebe v tem svetu bogastva pravično sodili.

Ste tudi vi turistična družina?

Forum odličnosti in mojstrstva. 28. september 2022

O Forumu, ki vsako leto, že trideset let zaseda na Otočcu v organizaciji Društva ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, sem pisala že zelo veliko, seveda več za stanovske bralce kar si lahko ogledate na portalu FOŠ Novo mesto. Dobro je od časa do časa malo razmišljati o svojem poklicu, se vprašati, če si naredila večino tistega kar so ljudje od tebe kot ekonomista pričakovali ali si poklic celo zatajila s tem, da si se zadovoljila s skrbno opravljenimi rutinskimi posli. Zakaj naj bi se spraševali? Če ti je družba plačevala izobraževanje, je verjetno vedela, da ji je poklic za katerega se usposabljaš potreben, torej računa s teboj kot kompetentnim delavcem za uspešno reševanje njenih problemov. Vas že slišim - kdo pa naj o tem razsoja? V trenutkih šibkosti sami kar dobro razsodimo o tem še posebno, če z isto mislijo pridemo skupaj kolegi in kolegice z namenom, da se o tem pogovarjamo. In to je Forum - razgovor o tem, kaj je v našem delu odlično in mojstrsko, kaj pa smo zavozili kot stroka in kako naj to popravljamo.

Dolenjsko belokranjsko ekonomsko stroko so v petdesetih letih opravljali pretežno diplomanti srednjih šol z nekaj diplomanti ekonomske fakultete v profesuri in načrtovanju. Ekonomska stroka se je na tem območju krepila od šestdesetega leta dalje zlasti v upravljanju občine, po podjetjih in v bančništvu. Društvo ekonomistov in gospodarstvenikov smo ustanovili v letu 1962 in s tem povezali srednješolske kadre z fakultetnimi ter dosegli primerno raven sodelovanja zlasti na poslih računovodstva, upravljanja občine in pridobivanja dodatnih znanj. Zasluga gre Bogdanu Kozini v novomeški projektivi, ki je dal pobudo za ustanovitev društva in pomagal pri njegovi organizaciji.

Ukvarjali smo se z vsemi mogočimi in nemogočimi problemi, od oblikovanja samoupravne zakonodaje na vseh nivojih upravljanja do premagovanja težav z analizami, načrtovanji in nadzorom v neposrednih delovnih sredinah, skupnostih in integracijah. Izkušnje in praksa so nas silili v organiziranje višješolskega študija in operativnega seminarskega izobraževanja. Prvi seminar je bil na Otočcu pred 30 leti, potem vsako leto in proti koncu stoletja je bil ta preimenovan v Forum, ker so se nam vsako lepo pridružili vodilni politiki Slovenije, eminentni predavatelji različnih fakultet Ljubljanske in Mariborske Univerze pa tudi iz tujine. Pogovori o naši stroki in razmerah v katerih deluje, so postajali bolj konkretni, zainteresiranost udeležencev za debato pa večja in bolj vsebinska. Velika nagrada odličnosti in mojstrstva Otočec, sprejeta Strategija odličnosti in mojstrstva, uveljavitev zakona o poslovni odličnosti in definiranost, kaj odličnost in mojstrstvo sploh je (prof. dr. Turk) so Forum umestili med pomembne dogodke države ne samo stanovskih kolegov in kolegic pač pa tudi gospodarstvenikov, politikov, kulturnikov in drugih institucij regije.

Včerajšnje srečanje seniorjev Foruma in njegovih sodobnih oblikovalcev je bilo posvečeno jubilejni trideseti obletnici, opozorilo pa je na pomen ekonomske stroke za varovanje narave, ki ga mora spremljati čut za pravično družbo in povezovanje z drugimi strokami.

Kako pa se dogovarjate vi s svojimi poklicnimi kolegi in kolegicami?

Če vam je bil blog zanimiv, si lahko s klikom na to povezavo ogledate tudi arhiv mojih blogov.

Slike

Mladinske delovne brigade – Predejane, 1959 Nagrada odličnosti in mojstrstva - Otočec 2007
Kolegij SDK Slovenije – Ljubljana, 1980 Popotovanje po Južni Ameriki – Peru, 2006
Otvoritev SDK - Črnomelj, 1985 Občinski praznik – Novo mesto, 1972
Krka d. d. – Trška gora, 11.11. ob 11 uri Krka d. d. – Trška gora, 11.11. ob 11 uri
Krka d. d. – Trška gora, 11.11. ob 11 uri Sin Romeo s svojo družino – Krka d.d. 2018
Otvoritev obrata – Krka, 1966 Kandidati za župana – Novo mesto, 1995
Lidija Šentjurc – Krka, 1967 Mara Andrijanič – Novo mesto, 1996
Družina Zalokar-Miklič, 1972 Boris Andrijanič – Šmarješke Toplice 1975
Direktorice v Novem mestu, 1990 Predsednik skupščine SRS v Krki
Mladinske delovne brigade – 1959 Forum odličnosti in mojstrstva Otočec, 1989