Joža Miklič

Življenje in delo

Joža (ali Jožefa ali Jožica) Miklič, univerzitetna diplomirana ekonomistka, predavateljica, pisateljica, publicistka in kulturnica je bila rojena 18. marca 1937. Osnovno šolo je obiskovala v Dol. Nemški vasi, gimnazijo v Trebnjem in v Stični ter diplomirala leta 1961 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Takoj se je zaposlila kot prvi diplomant Ekonomske fakultete v Krki tovarni zdravil Novo mesto. V njeno pristojnost je sodilo nekaj letno vodenje ekonomskega sektorja v katerem so delovale finance, računovodstvo, analize, načrtovanje, notranji nadzor, poslovna informatika, organizacija ter avtomatska obdelava podatkov. Pod njenim vodstvom je bil nabavljen in uporabljen računalnik IBM360/25 prvi na Dolenjskem in drugi v Sloveniji, s katerim so se začele redne obdelave podatkov leta 1971. V Krki je tudi poskrbela za ustanovitev Kulturno umetniškega društva Krka s sekcijami od katerih še vedno deluje Dolenjski knjižni sejem, Pevski zbor in galerijska dejavnost. Krko je zastopala v številnih državnih, republiških in občinskih organih ter gospodarskih združenjih.

Leta 1980 je bila imenovana za direktorico Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu in s tem je postala tudi članica Sveta Službe družbenega knjigovodstva Slovenije kot tudi članica kolegija njenega generalnega direktorja. V njeno pristojnost je sodilo vodenje plačilnega prometa, analize in informacije o gospodarskih gibanjih, boniteta komitentov, davčni, inšpekcijski in finančni nadzor nad družbenih premoženjem, revizijski postopki in postopki vrednotenja premoženja vse za območje Dolenjske in Bele krajine. Njena naloga je bila tudi informiranje javnosti v regiji o gospodarskih gibanjih in v ta namen je organizirala redne tiskovne konference.

Upokojena je bila leta 1995 in kot upokojenka pridobila certifikat Ministrstva za pravosodje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Z izpitom pri Ministrstvu za gospodarstvo je bila vpisana v register podjetniških svetovalcev za opravljanje poslov gospodarskega svetovalca in nadzirala izdelavo poslovnega načrta podjetnikom. V Združenju nadzornikov Slovenije je pridobila certifikat za opravljanje poslov nadzornika, eksperta v Nadzornih svetih in Nadzornih odborih družb oziroma družbenih skupnosti.

Poleg omenjenih zahtevnih delovnih nalog je Joža Miklič ob delu poučevala na Ekonomski srednji šoli in bila predavateljica Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. V letih 1962 do 1969 je bila članica Skupščine Skupnosti socialnega zavarovanja v državi. Od 1964 do 1968 je bila članica Odbora za industrijo in obrt občine Novo mesto. Članica komiteja ZKS v občini Novo mesto je bila od 1961 do 1965. Kot direktorica pomembnega področja dela v Krki jr bila tudi ustanovna članica Simpozija o sodobnih metodah računovodstva in poslovnih financah v Sloveniji 1968. Opravljala je mnoge upravljavske funkcije. Od 1974 do 1978 je bila predsednica Kulturne skupnosti Novo mesto, članica Komisije za nadzor občine Novo mesto, 1974, predsednica zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije, članica Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije in predsednica odbora za naložbe v KSS, Ljubljana, 1974-1978, članica nadzornega odbora Centralnega komiteja ZK Slovenije, predsednica Izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti Slovenije za avtomatiko, računalništvo in informatiko, v obdobju 1982 do 1989 pa predsednica občinske zdravstvene skupnosti in predsednica izvršnega odbora te skupnosti v Novem mestu. Bila je delegatka regije na 14. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 1990. Bila je članica Društva manager – ustanovna članica sekcije Ženske z idejami, ustanovna članica društva Akademska pobuda - Univerza v Novem mestu 1994 in članica Razvojnega sveta Slovenije 1995-1997. Svetnica občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila od 1995 do 1999 in v tem času vodila odbor za družbene dejavnosti. V letu 1996 jo je Okrožno sodišče v novem mestu imenovalo za stečajna upraviteljica GIP Pionir Novo mesto. V mandatnem obdobju 1999 do 2007 je bila članica nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto. En mandat od 2009 do 2017 je bila urednica rubrike Družbena vprašanja v Rast–revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Občinski svet Mestne občine Novo mesto jo je leta 2010 imenoval za svojo predstavnico v Svetu Visokošolskega središča. Joža Miklič je kar 10 let predsedovala Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, bila članica organov Zveze ekonomistov Slovenije in 1996 predsednica njegovega izvršilnega organa. V tem obdobju je bil ustanovljen Foruma odličnosti in mojstrstva 1989. Bila je njegova ustanovna članica in vodja njegovega strateškega odbora. Sodeluje v vse slovenskem gibanju Rastoča knjiga, je ustanovna članica Društva Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Državnega sveta Slovenije. Njeno publicistično delo obsega preko 80 člankov v strokovnih in drugih publikacijah. Kot ljubiteljica kulture in humanistka je članica številnih kulturnih in humanitarnih organizacij.

Za svoje delo je prejela več stanovskih priznanj, bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem leta 1982, je prejemnica Velike nagrade odličnosti in mojstrstva leta 2005 in je vpisana v Rastočo knjigo Temeniške in Mirenske doline leta 2018. Živi v Novem mestu.

Storitve

Knjiga Barjanski tulipan

Opis knjige:

Avtorica je popisala več kot štiridesetletno delo Kulturno umetniškega društva Barje, katerega vsebino je vsa leta soustvarjala njena mama Tončka Melik. Društvo je delovalo izobraževalno, povezovalno in ustvarjalno v širšem okolju na obrobju Ljubljane, v njem je sodelovalo mnogo mladih, s svojimi prireditvami je gostovalo na številnih ljubljanskih odrih, celo na Reki in poskrbelo, da je okolje primerno počastilo velikane slovenske kulture ter spominske dneve. V ljubiteljski kulturi Slovenije so bili prepoznavni in spoštovani za kar so prejeli tudi pomembna priznanja.

Dolenjska in bela krajina

Opis knjige:

Avtorji pesnik Tone Pavček, dr. Janez Gabrijelčič in Joža Miklič s to knjigo nagovarjajo najširšo javnost regije za oblikovanje in uresničevanje uspešnejšega gospodarjenja in hitrejše rasti blagostanja. Ocenjujejo, da imata Dolenjska in Bela krajina še veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti, ki bi lahko izboljšale materialni položaj tu živečih in jim omogočile tudi bogatejši duhovni razvoj. Motivacijski razvojni program je nastal v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine leta 1993.

Potomci Jurčičevih junakov

Opis knjige:

Povojni čas je odprl široke možnosti izobraževanja, ki jih je večina mladih sprejela z navdušenjem kljub materialno neprilagojenim razmeram. Avtorica opisuje življenje druge generacije gimnazijcev v Stiški gimnaziji, njihova prizadevanja pri razumevanju za njih zahtevne učne snovi, njihov nadaljnji univerzitetni študij ter rezultate njihovega dela v praksi.

Zvestoba študentski druščini

Opis knjige:

Zbornik, ki ga je uredila avtorica Joža Miklič, pripoveduje zgodbe o študiju in uveljavljanju ekonomske stroke v Sloveniji, življenje in delo petinosemdesetih diplomantov 12. generacije študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so si med prvimi prizadevali uveljavljati ekonomsko doktrino, ekonomsko znanost in ekonomsko miselnost v raziskavah, podjetjih, v izobraževalni ustanovah in v upravljanju republike.

Vse kar vas zanima o knjigah lahko vprašate na naslovu povratna.obvestila@gmail.com.

Blog

Kaj manjka mojemu mestu, 25. september 2023

Od časa do časa se v mojem mestu razburjamo, ker nimamo tega in tega, rojevajo se ideje kje naj bi se to lociralo in kaj bi vse od tega imeli. Najtrdovratnejša je zamisel o Mestnem parku, sledijo pa o parku Julije, o zabaviščnem parku, gospodarskem razstavišču, servisnih dejavnostih, pokrajinskem središču, šole, gastronomski ter vinski ponudbi, hotelu, dvoranah za mednarodna srečanja in podobno. O vsem tem je vsaj zadnjih deset let vse tiho ali pa sem kaj prezrla. V času, ko je Društvo imelo svetnike v občinskem svetu in so v upravnem odboru društva sodelovali projektanti, podjetniki, ekonomisti sociologi in drugi profili je bila debata prav o teh stvareh izjemna, vprašanje, kaj mestu manjka, da bi imelo razvite mesta tvorne dejavnosti, je bila najvišja prioriteta v javnih debatah.

Zakaj pišem o tem? Vsako jutro se sprehodim po Kandijskem delu mesta in grem mimo obsežnega kompleksa že pred letom izpraznjenih objektov Tovarne posebnih vozil (TPV). Desna stran Zagrebške ceste na katerem se nahajajo izpraznjeni prostori ni tako majhen pa tudi obsežen ni. Sredi njega je servisna delavnica in prodajalne atomobilov, nekaj je že dano v najem, iz zadnje Grmske strani pa je Ardent. Ko povprašujem stare znance kaj bi tja umestili mi vsak odgovarja da bodo prostor zagotovo dobili trgovci kot so Lidl, Spar ali Konzum.

Verjamem, da je raba tega prostor v presoji pri neki strokovno kompetentni instituciji in da bomo meščani obveščeni o njihovih predlogih. Dobro bi bilo pripraviti tudi ustrezne analize kaj mesto s trendom naraščanja števila meščanov, potrebuje za duhovni in materialni razvoj, da se izogiba dnevnim migracijam, da ne potrebuje preveč prostora za širjenje avtomobilskega prometa, da ohranja zelene površine in prevzema zelene tehnologije. Za vse to je seveda potrebno veliko časa, veliko upanja in veliko prizadevanj internacionalnega značaja. Morda bi v prehodnem času na območju Zagrebške ceste razvijali športno rekreacijski in zabavni park za vse generacije, s spominskimi obeležji iz novejše zgodovine mesta in s hitro prehrano. Varianta bi prišla v poštev, če se bo res pozidal sedanji mestni park pred kulturnim centrom Janez Trdina. Ponudba dogodkov je danes v mojem mestu že dokaj velika. Od kar imamo zavod, teater, predstave v Knjižnici, program na Glavnem trgu, kino na Grmu, razstave v muzeju in podobno, bi verjetno morali v mesto pripeljati več udeležencev in tudi v ta namen razširiti ponudbo javnega prevoza, prireditve usklajevati s Kostanjevico in s Trebnjem ter razvijati otroško in mladinsko vzgojno-kulturno dejavnosti kot je na primer Pionirski dom v Ljubljani ali podobne institucije na Dunaju. Ne bi smeli pozabljati, da se bo nekoč realiziral univerzitetni kampu, ki bo v času njegove gradnje in nastajanja javne univerze, tudi potreboval prostor. Morali bi se posvetovati z gospodarskimi družbami med Grosupljem in hrvaško mejo, kakšen javni prostor potrebujejo oni, da bi bili na trgu uspešnejši. Ljubljanski sejmi kot so obrtni, knjižni, modni, karierni,…, Celjski sejem, Agra,… so kar uspešne, da ne rečem že nepogrešljive v gospodarstvu. Naj pri tem naštevanju še naglasim, da bi bilo dobro imeti institucijo za načrtovanje rabe prostora, pokrajinske arhitekture, razvoja dejavnosti, obnavljanja in modernizacijo obstoječih danosti, širitev arheoloških in sorodnih dejavnosti, kot tudi časovno usklajevanje prioritet s dosegljivimi sredstvi za naložbe.

Mesto je živ organizem, vzpon ene dejavnosti, pospeši začetek druge ali pa onemogoči tretjo.

Zakaj pa bi vi uporabili prostor ob Zagrebški cesti?

Energetska oskrba, 24. september 2023

O energetiki bolj malo vem čeprav ni leta, da ne bi imela kakšen pomemben opravek z njo. Trenutno je to iskanje serviserja za peč centralne kurjave bolj dolgoročno pa izbor drugega vira napajanja, če bo plin tako negotov kot se o njem govori danes. No, po energente moram tudi za avto, ki pa zdaj v mojem domu ni več med prioritetami. Vse moje potrebe po energiji prav za prav pokriva en sam kompleksen dobavitelj, ki vse, ki jih poznam, oskrbuje od kar pomnim oziroma skrbim za dom. Petrol je z nami v dobrem in slabem energetskem oskrbovanju doma, na delovnih mestih, vsega in povsod. Njegovo umeščenost v našo oskrbo je že trajnostna, ne čudi, da se je izkazala na primer tudi na čisto človeškem sočustvovanju z njim, ko je v prometni nesreči preminul njegov direktor.

Eden od oblikovalcev Petrolovih črpalk me je nekoč vprašal, kaj čutim ko zagledam njihovo črpalko in takoj sem odgovorila »civilizacijo«. Ko smo se potikali po avstralskih puščavah ni bilo nikjer ničesar, kakšno drevo, oddaljeni hribi ali gorovje, vročina, morda žival, običajno nevarna. In ko po več urah zagledaš skromno črpalko lokalnega dobavitelja se oddahneš ker veš, da bodo poskrbeli zate, tvoje vozilo, za vse, tudi za predstavitev njihovega Emu-ja. Občutiš kaj vse je civilizacija, kako jo potrebujemo in želimo povsod, vedno, v moderni in razviti Sloveniji, v puščavi in samoti, ob pustih kontinentalnih cestah severne Amerike ali pacifiški obali Južne Amerike enako kot v asfaltni džungli največjih mest vseh celin.

Kot zgleda pa smo kljub poenotenju potrošnikov z dobaviteljem nekaj bistvenega prezrli. Kako naj sicer razumemo odločitev upravljavcev države in državnih služb, da njihove potrebe po energentih zadovoljuje dobavitelj Madžarske in mu Slovenija zato dovoljuje tudi nakup premoženja propadlega slovenskega konkurenta Petrolu. Pa to še ni vse saj pristojni regulator menda še vedno ugotavlja, da konkurenca v Sloveniji ni zagotovljena in zato dobiva Shell ustrezna dovoljenja pristojnih državnih organov, da razvije svojo mrežo in ponudbo na malem slovenskem trgu. Država si prizadeva za uveljavljanje konkurenčnosti in jaz ter meni podobni imamo zdaj široko paleto domačih ponudnikov kot tudi ponudnikov iz tujine, vsi pa so vedno dražji in zahtevnejši. Vsak do nas potrošnikov kot posameznik, gospodarska družba ali druga oblika poslovanja in delovanja bo lahko prepoznaval sam, kdo od ponudnikov je zanj najugodnejši, naš stari, dobri Petrol pa bo svoj »dober bel kruh za preživetje« iskal v vedno večji meri v tujini.

Opisana politika naše države in pogojena konkurenca na našem trgu sta mojo pozornost usmerile v pozorno branje intervjuja s predsednico uprave Petrola, ki ga je objavil Delov poslovni center Energetika 2023 dne 9. 9. 2023. Nedvoumno in popolnoma konkretno je povedala, da si bo Petrol prizadeval ostali prvi kot najzanesljivejši, najugodnejši in konkurenčni dobavitelj energetike tako v Sloveniji kot v državah v katerih bo širil svojo dejavnost. Nedvoumno je tudi poročala, kako bodo temu cilju sledili, kaj bodo ponudbi dodajali, kdaj in kako. Bravo šefica! Če boste petrolovci »mož beseda« bomo še dolgo ali pa večno plačevali račune vam, vas hvalili ali grajali in vam pomagali, da uresničite svoje zamisli, kar bo pozitivno vplivalo na blagostanje nas – vaših kupcev. Z doseganjem želenih in načrtovanih ciljev pa bo Slovenija bogatejša za nova ustvarjalna in inovativna delovna mesta za naš mladež.

Boste podpirali in zaupali domačemu energetskemu podjetju?

Če vam je bil blog zanimiv, si lahko s klikom na to povezavo ogledate tudi arhiv mojih blogov.

Slike

Mladinske delovne brigade – Predejane, 1959 Nagrada odličnosti in mojstrstva - Otočec 2007
Kolegij SDK Slovenije – Ljubljana, 1980 Popotovanje po Južni Ameriki – Peru, 2006
Otvoritev SDK - Črnomelj, 1985 Občinski praznik – Novo mesto, 1972
Krka d. d. – Trška gora, 11.11. ob 11 uri Krka d. d. – Trška gora, 11.11. ob 11 uri
Krka d. d. – Trška gora, 11.11. ob 11 uri Sin Romeo s svojo družino – Krka d.d. 2018
Otvoritev obrata – Krka, 1966 Kandidati za župana – Novo mesto, 1995
Lidija Šentjurc – Krka, 1967 Mara Andrijanič – Novo mesto, 1996
Družina Zalokar-Miklič, 1972 Boris Andrijanič – Šmarješke Toplice 1975
Direktorice v Novem mestu, 1990 Predsednik skupščine SRS v Krki
Mladinske delovne brigade – 1959 Forum odličnosti in mojstrstva Otočec, 1989