Joža Miklič
Življenje in delo
Joža (ali Jožefa ali Jožica) Miklič, univerzitetna diplomirana ekonomistka, predavateljica, pisateljica, publicistka in kulturnica je bila rojena 18. marca 1937. Osnovno šolo je obiskovala v Dol. Nemški vasi, gimnazijo v Trebnjem in v Stični ter diplomirala leta 1961 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Takoj se je zaposlila kot prvi diplomant Ekonomske fakultete v Krki tovarni zdravil Novo mesto. V njeno pristojnost je sodilo nekaj letno vodenje ekonomskega sektorja v katerem so delovale finance, računovodstvo, analize, načrtovanje, notranji nadzor, poslovna informatika, organizacija ter avtomatska obdelava podatkov. Pod njenim vodstvom je bil nabavljen in uporabljen računalnik IBM360/25 prvi na Dolenjskem in drugi v Sloveniji, s katerim so se začele redne obdelave podatkov leta 1971. V Krki je tudi poskrbela za ustanovitev Kulturno umetniškega društva Krka s sekcijami od katerih še vedno deluje Dolenjski knjižni sejem, Pevski zbor in galerijska dejavnost. Krko je zastopala v številnih državnih, republiških in občinskih organih ter gospodarskih združenjih.
Leta 1980 je bila imenovana za direktorico Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu in s tem je postala tudi članica Sveta Službe družbenega knjigovodstva Slovenije kot tudi članica kolegija njenega generalnega direktorja. V njeno pristojnost je sodilo vodenje plačilnega prometa, analize in informacije o gospodarskih gibanjih, boniteta komitentov, davčni, inšpekcijski in finančni nadzor nad družbenih premoženjem, revizijski postopki in postopki vrednotenja premoženja vse za območje Dolenjske in Bele krajine. Njena naloga je bila tudi informiranje javnosti v regiji o gospodarskih gibanjih in v ta namen je organizirala redne tiskovne konference.
Upokojena je bila leta 1995 in kot upokojenka pridobila certifikat Ministrstva za pravosodje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Z izpitom pri Ministrstvu za gospodarstvo je bila vpisana v register podjetniških svetovalcev za opravljanje poslov gospodarskega svetovalca in nadzirala izdelavo poslovnega načrta podjetnikom. V Združenju nadzornikov Slovenije je pridobila certifikat za opravljanje poslov nadzornika, eksperta v Nadzornih svetih in Nadzornih odborih družb oziroma družbenih skupnosti.
Poleg omenjenih zahtevnih delovnih nalog je Joža Miklič ob delu poučevala na Ekonomski srednji šoli in bila predavateljica Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. V letih 1962 do 1969 je bila članica Skupščine Skupnosti socialnega zavarovanja v državi. Od 1964 do 1968 je bila članica Odbora za industrijo in obrt občine Novo mesto. Članica komiteja ZKS v občini Novo mesto je bila od 1961 do 1965. Kot direktorica pomembnega področja dela v Krki jr bila tudi ustanovna članica Simpozija o sodobnih metodah računovodstva in poslovnih financah v Sloveniji 1968. Opravljala je mnoge upravljavske funkcije. Od 1974 do 1978 je bila predsednica Kulturne skupnosti Novo mesto, članica Komisije za nadzor občine Novo mesto, 1974, predsednica zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije, članica Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije in predsednica odbora za naložbe v KSS, Ljubljana, 1974-1978, članica nadzornega odbora Centralnega komiteja ZK Slovenije, predsednica Izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti Slovenije za avtomatiko, računalništvo in informatiko, v obdobju 1982 do 1989 pa
predsednica občinske zdravstvene skupnosti in predsednica izvršnega odbora te skupnosti v Novem mestu. Bila je delegatka regije na 14. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 1990. Bila je članica Društva manager – ustanovna članica sekcije Ženske z idejami, ustanovna članica društva Akademska pobuda - Univerza v Novem mestu 1994 in članica Razvojnega sveta Slovenije 1995-1997. Svetnica občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila od 1995 do 1999 in v tem času vodila odbor za družbene dejavnosti. V letu 1996 jo je Okrožno sodišče v novem mestu imenovalo za stečajna upraviteljica GIP Pionir Novo mesto. V mandatnem obdobju 1999 do 2007 je bila članica nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto. En mandat od 2009 do 2017 je bila urednica rubrike Družbena vprašanja v Rast–revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Občinski svet Mestne občine Novo mesto jo je leta 2010 imenoval za svojo predstavnico v Svetu Visokošolskega središča. Joža Miklič je kar 10 let predsedovala Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, bila članica organov Zveze ekonomistov Slovenije in 1996 predsednica njegovega izvršilnega organa. V tem obdobju je bil ustanovljen Foruma odličnosti in mojstrstva 1989. Bila je njegova ustanovna članica in vodja njegovega strateškega odbora. Sodeluje v vse slovenskem gibanju Rastoča knjiga, je ustanovna članica Društva Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Državnega sveta Slovenije. Njeno publicistično delo obsega preko 80 člankov v strokovnih in drugih publikacijah. Kot ljubiteljica kulture in humanistka je članica številnih kulturnih in humanitarnih organizacij.
Za svoje delo je prejela več stanovskih priznanj, bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem leta 1982, je prejemnica Velike nagrade odličnosti in mojstrstva leta 2005 in je vpisana v Rastočo knjigo Temeniške in Mirenske doline leta 2018. Živi v Novem mestu.


Storitve
Knjiga Barjanski tulipan

Opis knjige:
Avtorica je popisala več kot štiridesetletno delo Kulturno umetniškega društva Barje, katerega vsebino je vsa leta soustvarjala njena mama Tončka Melik. Društvo je delovalo izobraževalno, povezovalno in ustvarjalno v širšem okolju na obrobju Ljubljane, v njem je sodelovalo mnogo mladih, s svojimi prireditvami je gostovalo na številnih ljubljanskih odrih, celo na Reki in poskrbelo, da je okolje primerno počastilo velikane slovenske kulture ter spominske dneve. V ljubiteljski kulturi Slovenije so bili prepoznavni in spoštovani za kar so prejeli tudi pomembna priznanja.
Dolenjska in bela krajina

Opis knjige:
Avtorji pesnik Tone Pavček, dr. Janez Gabrijelčič in Joža Miklič s to knjigo nagovarjajo najširšo javnost regije za oblikovanje in uresničevanje uspešnejšega gospodarjenja in hitrejše rasti blagostanja. Ocenjujejo, da imata Dolenjska in Bela krajina še veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti, ki bi lahko izboljšale materialni položaj tu živečih in jim omogočile tudi bogatejši duhovni razvoj. Motivacijski razvojni program je nastal v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine leta 1993.
Potomci Jurčičevih junakov

Opis knjige:
Povojni čas je odprl široke možnosti izobraževanja, ki jih je večina mladih sprejela z navdušenjem kljub materialno neprilagojenim razmeram. Avtorica opisuje življenje druge generacije gimnazijcev v Stiški gimnaziji, njihova prizadevanja pri razumevanju za njih zahtevne učne snovi, njihov nadaljnji univerzitetni študij ter rezultate njihovega dela v praksi.
Zvestoba študentski druščini

Opis knjige:
Zbornik, ki ga je uredila avtorica Joža Miklič, pripoveduje zgodbe o študiju in uveljavljanju ekonomske stroke v Sloveniji, življenje in delo petinosemdesetih diplomantov 12. generacije študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so si med prvimi prizadevali uveljavljati ekonomsko doktrino, ekonomsko znanost in ekonomsko miselnost v raziskavah, podjetjih, v izobraževalni ustanovah in v upravljanju republike.
Blog
Srečanje študentske druščine. 24. maj 2023.
Na Livadi pred območjem Ljubljanskega barja, smo se včeraj zopet srečali nekateri študentje 12. generacije Ekonomske fakultete v Ljubljani. Zdaj smo seveda močno v letih in srečanje od nas zahteva kar velike napore. Živimo na različnih koncih naše domovine, posamezniki so si zgradili domove tudi izven mest, sicer pa je večja skupila le v Ljubljani. Ne vozimo se več z avtomobili, naši prevozniki morajo biti razumevajoči potomci, ki pa so v času našega snidenja na delovnih mestih ob vikendih pa komaj čakajo da se naspijo, kaj pogovorijo in dogovorijo. Ne glede na te in še mnoge druge težave smo prišli na srečanje iz Mežice, Kranja, Novega mesta, Maribora, Kamnika in Ljubljane. Jana nam je rezervirala prijeten kotiček v gostilni, klepetali smo in bili v duši spet študenti.
Vida je prinesla albun srečanj, ki smo jih mnoga leta organizirali tudi za zelo velike skupine. Prvo druženje je bilo že na Absolventskem večeru 10. junija 1960. V Študentskem naselju, potem nas je za nekaj dni peljal na Koroško prof. dr. Dular, po diplomi smo srečanja imeli po ljubljanskih gostilnah, pa tudi na Skaručni, Trški gori in Mežici. V novem tisočletju so srečanja postala bolj organizirana, potovali smo po Sloveniji, spoznavali posebnosti krajev, obeležili kulturne pomembne dogodke in se naklepetali na vožnjah in pri skupnih kosilih. Leta 2005 smo bili v Novi gorici, Kostanjevici na Krasu in Cerju, naslednje leto Pri Obrščaku na Muljavi, 2009 smo na Ptuju občudovali izjemne obnove starodavnih objektov, v Kopru smo 2010 strmeli od začudenja nad velikostjo pristanišča in spoznavali Soline. Kosilo leta 2011 na Padni je bil tudi interni kulturni dogodek, ki sta ga v duetu obelodanila Marjan in Metka. Naslednje leto smo se dobili kar dvakrat, spomladi v obnovljenem in za Mesto evropske kulture pripravljenem Mariboru, jeseni pa še v Kostanjevici na Krki in v Pletarjih. V letu 2013 smo se gibali okoli Bogonje, naslednje leto pa se res lepo imeli na Radovni, Muzeju planinstva v Mojstrani in na gorenjskem kosilu v Kranjski gori. Sledil je leta 2015 ogled Celjskega muzej in Celja pod Celjem - ne moreš verjeti, če tega muzeja ne vidiš, kako bogato dediščino imamo Slovenci. Ob 60 letnici vpisa na fakulteto smo izdali zbornik zvestoba študentski druščini in obletnico proslavili z ogledom prenovljenega ljubljanskega gradu z vodnjakom vred. V Ormožu smo leta 2017 spoznali zbirko bidermajerskega pohištva, ki ga je tamkajšnjemu muzeju poklonil naš kolega Marko. V letu Cankarja 2018 smo obiskali Vrhniko, tamkajšnja obeležja Cankarju in muzej o ostalinah rimskega pristanišča. Naše zadnje večje srečanje je bilo v Mestnem muzeju Ljubljana leta 2019, potem pa se je »šopek kolegic in kolegov že tako osul«, da zmoremo le še klepet na Livadi.
Ne vem, kako naj pojasnim to našo skupno pot prijateljevanja in spominjanja. Morda so jo začrtali tisti člani naše druščine, ki so prvi spoznali brezplačne izobraževalne možnosti po drugi svetovni vojni in sanjali prvi o razmahu industrije, podjetništva in povezovanja s svetom. Vsekakor se moramo zahvaliti Vladu, Katarini, Marjanu in Metki za prve skupne korake. Morali so iz spiska skoraj 1300 vpisanih ugotoviti kdo je v običajnem roku diplomiral kar so storili tudi s pomočjo Almanaha, ki ga je izdala Zveza ekonomistov Slovenije. Našteli so nas 73. Ta »šopek« se vsako leto osuje za kakšen list in letos nas je še 39. Mladost je bila ustvarjalna in zato lepa, postala je naš smisel življenja.
Se tudi vi družite s sošolci in sošolkami?
Chat gpt. 23. maj 2023.
Danes je pomemben dan, ker smo se v moji družini prvič srečali z Chat gpt. Fantje so se oborožili z ustreznimi programskimi rešitvami, oči je z računalnikom na kolenih sedel na sredini kavča, snaha, vnuka in moja malenkost pa smo buljili v očita oziroma ekran na katerem je nastajal pisni tekst kot odgovor na naša zastavljena vprašanja. Na vsako vtipkano vprašanje je odgovoril, jasno in nedvoumno. Na primer za vprašanje o aktualnem stanju poplav pri nas je odgovoril, da ima podatke samo do vključno 2021 leta. Da bi spoznali njegovo kakovost oblikovanja tekstov smo torej postavili zahtevnejše vprašanje, ki se je glasilo: kaj meniš o uporabi latinščine kot uradnega jezika EU? Njegov odgovor pa se glasi:
Latinščina je bila v preteklosti jezik, ki se je uporabljal v rimskem cesarstvu in je imel pomembno vlogo v znanstvenih, verskih in akademskih krogih. Vendar pa se je v sodobnem času njena uporaba kot živega jezika močno zmanjšala.
Danes latinščina ni več uporabljen kot splošno sredstvo za sporazumevanje v sodobni Evropi. Kljub temu pa je latinščina še vedno prisotna v določenih kontekstih, kot so znanstveni izrazi, pravni izrazi, medicinska terminologija, gesla na grbih in motoji ter verski obredi v katoliški cerkvi.
eprav se v določenih akademskih okoljih in institucijah še vedno študira in poučuje latinščina, ni jezik, ki bi ga večina ljudi uporabljala za vsakodnevno komunikacijo v moderni Evropi. Za splošno sporazumevanje se v moderni Evropi uporabljajo nacionalni jeziki držav članic EU ter angleščina kot mednarodni jezik.
Poudariti je treba, da jezikovna raznolikost v Evropi bogata in pomembna, saj odraža kulturno identiteto in je del bogate kulturne dediščine posameznih držav. Zato je pomembno spoštovati in ohranjati jezikovno raznolikost v EU.
Kako se vam dozdeva, je stroj dovolj natančno opredelil vsebino in jo izrazil v sprejemljivi slovenščini? Zgodovinska dejstva o latinščini so točna in tudi stroj jih pozna tako kot človek. Vsebina je torej nedvoumna. Povprašujem lektorje je slovnična pravila pravilno uporabil? Meni se zdi primerno, čisto točno pa žal ne morem trditi. Imam vso možnost, da uporabim samo del teksta, ki ga lahko preverim.
Priznam, da smo bili vsi okoli računalnika navdušeni saj smo se praktično z njim pogovarjali. Vprašali smo ga, kako bi napisali ljubezensko pismo in poslal nam je pesmico z več kiticami. Sin je z njim komuniciral o tem ali ima pesem avtorja in ali so zanjo avtorske pravice. Odgovoril je, da je pesem spesnil sam, da še ni bila objavljena in da jo avtorske pravice ne ščitijo. Sin je vztrajal naprej, če zanjo lahko napiše notni zapis, kar ni mogel, ker ni tekst. In tako smo doživljali prijetno konkretno srečanje z umetno inteligenco ter se odločili, da jo bomo s pridom uporabljali, vendar bomo pri tem morali vprašanja postavljati korektno, da bomo lahko pridobili kakovostni oziroma uporabni tekst za odgovor.
Boste uporabljali Chat gpt?
Če vam je bil blog zanimiv, si lahko s klikom na to povezavo ogledate tudi arhiv mojih blogov.
Slike



.png)















