Joža Miklič

Življenje in delo

Joža (ali Jožefa ali Jožica) Miklič, univerzitetna diplomirana ekonomistka, predavateljica, pisateljica, publicistka in kulturnica je bila rojena 18. marca 1937. Osnovno šolo je obiskovala v Dol. Nemški vasi, gimnazijo v Trebnjem in v Stični ter diplomirala leta 1961 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Takoj se je zaposlila kot prvi diplomant Ekonomske fakultete v Krki tovarni zdravil Novo mesto. V njeno pristojnost je sodilo nekaj letno vodenje ekonomskega sektorja v katerem so delovale finance, računovodstvo, analize, načrtovanje, notranji nadzor, poslovna informatika, organizacija ter avtomatska obdelava podatkov. Pod njenim vodstvom je bil nabavljen in uporabljen računalnik IBM360/25 prvi na Dolenjskem in drugi v Sloveniji, s katerim so se začele redne obdelave podatkov leta 1971. V Krki je tudi poskrbela za ustanovitev Kulturno umetniškega društva Krka s sekcijami od katerih še vedno deluje Dolenjski knjižni sejem, Pevski zbor in galerijska dejavnost. Krko je zastopala v številnih državnih, republiških in občinskih organih ter gospodarskih združenjih.

Leta 1980 je bila imenovana za direktorico Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu in s tem je postala tudi članica Sveta Službe družbenega knjigovodstva Slovenije kot tudi članica kolegija njenega generalnega direktorja. V njeno pristojnost je sodilo vodenje plačilnega prometa, analize in informacije o gospodarskih gibanjih, boniteta komitentov, davčni, inšpekcijski in finančni nadzor nad družbenih premoženjem, revizijski postopki in postopki vrednotenja premoženja vse za območje Dolenjske in Bele krajine. Njena naloga je bila tudi informiranje javnosti v regiji o gospodarskih gibanjih in v ta namen je organizirala redne tiskovne konference.

Upokojena je bila leta 1995 in kot upokojenka pridobila certifikat Ministrstva za pravosodje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Z izpitom pri Ministrstvu za gospodarstvo je bila vpisana v register podjetniških svetovalcev za opravljanje poslov gospodarskega svetovalca in nadzirala izdelavo poslovnega načrta podjetnikom. V Združenju nadzornikov Slovenije je pridobila certifikat za opravljanje poslov nadzornika, eksperta v Nadzornih svetih in Nadzornih odborih družb oziroma družbenih skupnosti.

Poleg omenjenih zahtevnih delovnih nalog je Joža Miklič ob delu poučevala na Ekonomski srednji šoli in bila predavateljica Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. V letih 1962 do 1969 je bila članica Skupščine Skupnosti socialnega zavarovanja v državi. Od 1964 do 1968 je bila članica Odbora za industrijo in obrt občine Novo mesto. Članica komiteja ZKS v občini Novo mesto je bila od 1961 do 1965. Kot direktorica pomembnega področja dela v Krki jr bila tudi ustanovna članica Simpozija o sodobnih metodah računovodstva in poslovnih financah v Sloveniji 1968. Opravljala je mnoge upravljavske funkcije. Od 1974 do 1978 je bila predsednica Kulturne skupnosti Novo mesto, članica Komisije za nadzor občine Novo mesto, 1974, predsednica zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije, članica Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije in predsednica odbora za naložbe v KSS, Ljubljana, 1974-1978, članica nadzornega odbora Centralnega komiteja ZK Slovenije, predsednica Izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti Slovenije za avtomatiko, računalništvo in informatiko, v obdobju 1982 do 1989 pa predsednica občinske zdravstvene skupnosti in predsednica izvršnega odbora te skupnosti v Novem mestu. Bila je delegatka regije na 14. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 1990. Bila je članica Društva manager – ustanovna članica sekcije Ženske z idejami, ustanovna članica društva Akademska pobuda - Univerza v Novem mestu 1994 in članica Razvojnega sveta Slovenije 1995-1997. Svetnica občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila od 1995 do 1999 in v tem času vodila odbor za družbene dejavnosti. V letu 1996 jo je Okrožno sodišče v novem mestu imenovalo za stečajna upraviteljica GIP Pionir Novo mesto. V mandatnem obdobju 1999 do 2007 je bila članica nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto. En mandat od 2009 do 2017 je bila urednica rubrike Družbena vprašanja v Rast–revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Občinski svet Mestne občine Novo mesto jo je leta 2010 imenoval za svojo predstavnico v Svetu Visokošolskega središča. Joža Miklič je kar 10 let predsedovala Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, bila članica organov Zveze ekonomistov Slovenije in 1996 predsednica njegovega izvršilnega organa. V tem obdobju je bil ustanovljen Foruma odličnosti in mojstrstva 1989. Bila je njegova ustanovna članica in vodja njegovega strateškega odbora. Sodeluje v vse slovenskem gibanju Rastoča knjiga, je ustanovna članica Društva Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Državnega sveta Slovenije. Njeno publicistično delo obsega preko 80 člankov v strokovnih in drugih publikacijah. Kot ljubiteljica kulture in humanistka je članica številnih kulturnih in humanitarnih organizacij.

Za svoje delo je prejela več stanovskih priznanj, bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem leta 1982, je prejemnica Velike nagrade odličnosti in mojstrstva leta 2005 in je vpisana v Rastočo knjigo Temeniške in Mirenske doline leta 2018. Živi v Novem mestu.

Storitve

Knjiga Barjanski tulipan

Opis knjige:

Avtorica je popisala več kot štiridesetletno delo Kulturno umetniškega društva Barje, katerega vsebino je vsa leta soustvarjala njena mama Tončka Melik. Društvo je delovalo izobraževalno, povezovalno in ustvarjalno v širšem okolju na obrobju Ljubljane, v njem je sodelovalo mnogo mladih, s svojimi prireditvami je gostovalo na številnih ljubljanskih odrih, celo na Reki in poskrbelo, da je okolje primerno počastilo velikane slovenske kulture ter spominske dneve. V ljubiteljski kulturi Slovenije so bili prepoznavni in spoštovani za kar so prejeli tudi pomembna priznanja.

Dolenjska in bela krajina

Opis knjige:

Avtorji pesnik Tone Pavček, dr. Janez Gabrijelčič in Joža Miklič s to knjigo nagovarjajo najširšo javnost regije za oblikovanje in uresničevanje uspešnejšega gospodarjenja in hitrejše rasti blagostanja. Ocenjujejo, da imata Dolenjska in Bela krajina še veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti, ki bi lahko izboljšale materialni položaj tu živečih in jim omogočile tudi bogatejši duhovni razvoj. Motivacijski razvojni program je nastal v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine leta 1993.

Potomci Jurčičevih junakov

Opis knjige:

Povojni čas je odprl široke možnosti izobraževanja, ki jih je večina mladih sprejela z navdušenjem kljub materialno neprilagojenim razmeram. Avtorica opisuje življenje druge generacije gimnazijcev v Stiški gimnaziji, njihova prizadevanja pri razumevanju za njih zahtevne učne snovi, njihov nadaljnji univerzitetni študij ter rezultate njihovega dela v praksi.

Zvestoba študentski druščini

Opis knjige:

Zbornik, ki ga je uredila avtorica Joža Miklič, pripoveduje zgodbe o študiju in uveljavljanju ekonomske stroke v Sloveniji, življenje in delo petinosemdesetih diplomantov 12. generacije študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so si med prvimi prizadevali uveljavljati ekonomsko doktrino, ekonomsko znanost in ekonomsko miselnost v raziskavah, podjetjih, v izobraževalni ustanovah in v upravljanju republike.

Vse kar vas zanima o knjigah lahko vprašate na naslovu povratna.obvestila@gmail.com.

Blog

Likovni samorastniki, 8. junij 2024

Pretekli teden so v Trebnjem odprli likovno razstavo »Krajine neizgovorjenega« umetnice Darje Štefančič, ki mi je danes polepšala dan. Imeli smo otvoritev 57. tabora likovnih samorastnikov, udeleženke in udeleženci so se nam predstavili na razstavišču Galerije likovnih samorastnikov v kateri so razstavljene Darjine umetnine.

Ko vstopiš v razstavni prostor kakšnih 30 slik, si dobesedno obsijan z množico izjemno živobarvnih poslikav na katerih Darja prikazuje njeno notranjo odslikavo vrtov, dreves, rož, stolpnic, travnikov, vsega, kar ji zazna duša v razkošno svetlih barvah. Ta izjemna barvitost vabi oči obiskovalca in od njih ne more, stran ker se dobro počuti ob vsej svetlobi in prelepih barvah. S svojimi vrtovi, travniki in gozdovi se nekoliko približuje motivom srednjeveških tapiserij po motivih ne pa po barvah in kompozicijah. Meandri z zelenjem obdanega vodotoka preko pokrajine so tako realistični, da jih lahko prepoznaš kot lastne vsakemu kraju. Modre mlake v njenih vrtovih v kombinaciji s številnimi odtenki zelenega rastlinja so naravnost zapeljive, ko jih gledaš v mislih iščeš, kje si prav take znamenite barve že prepoznal in se nad njimi navdušil že kot otrok ob prebiranju pravljic iz vzhoda. Zaradi optimistične, svetle barvitosti so tudi imena njenih vrtov dokaj romantična kot so Rajski vrt, Vzvalovanje vrta, Vznemirjanje in podobna imena. Ko se iz zunanjega obiskovalca spremenimo v duhovnega sprehajalca po naslikanih prostorih, se nezavedno ujamemo v likovno igro barv, oblik in motivov in, kot pravi Benedettijeva, se v Darjinih delih kaj lahko zgubiš. Barvna sosledja in način nanašanja barv pojasnjuje umetnica od nalaganja plasti, sledljive smeri čopiča do nanašanja plasti slike toliko časa, da izzove žarjenje, nastajanje otokov svetlob. Slike lahko sprejemamo kot abstrakcije ali pa v njih najdemo izpovedne in pripovedne elemente, simboliko, odslikavo podzavestnega. Njeno Stezo v jutro bi prav rada občudovala v svojem domu.

Mesto Trebnje od 1968 leta dalje vsako leto organizira Tabor likovnih samorastnikov – mednarodno srečanje naivnih umetnikov, ki prispevajo h kakovostni širitvi zbirke. Do sedaj je 336 umetnikov iz 50 držav sveta vložilo v zbirko preko 1400 svojih del. Na letošnjem taboru bo od devetega do trinajstega junija ustvarjalo osem umetnikov iz Ukrajine, Hrvaške, Finske, Bolgarije in Slovenije. Ob zaključku tabora bodo podeljene nagrade žirije in razstava podarjenih del.

Likovno bogastvo Trebnjega je neizmerno saj takih umetnin, kot so prikazane v Galeriji likovnih samorastnikov ni v naši državi in tudi ne veliko na svetu. S promocijo, objavljanjem strokovnih prispevkov o avtorjih in predstavitvi njihovih del svetovni strokovni javnosti, s širjenjem sodelovanja med galerijami v EU in v svetu kot tudi s prizadevanji za širitev samorastniškega ustvarjanja bo slej ko prej Trebnje pridobilo pomembne produkcijske in storitvene razvojne možnosti še posebno, če bo likovno ponudbo razširjalo na svoje glasbene, arheološke in druge kulturne danosti. Prepoznavanje tržnih priložnosti in prilik, ki jih možni kulturni projekti nakazujejo, so v današnjem času zanimivi izzivi za mlade, ki ne bodo po »stezah odhajali ampak ob cestah ostajali«. Kulturne danosti Temeniške in Mirenske doline so neskončne, zajemajo ostanke civilizacij pred antiko, rimske ostaline, srednjeveške gradove in utrdbe, verske spomenike in kulturo sodobne družbe. Samo vprašanje časa je, kdaj bo Trebnje poseglo po ponudbi financiranja EU, da vse te svoje dragulje ponudi radovedni svetovni javnosti, izobraževalnim sistemom, vsemu intelektualnemu potencialu države.

Kako pa vi razmišljate o razvoju vašega območja?

Skrb za vodotoke, 7. junij 2024

Našo krajevno skupnost, tako se še vedno imenuje, obkroža zanimiva lokalna reka imenovana Težka voda. Prihaja nekje iz Gorjancev, se sproti polni z vodami potokov in potočkov in ustvarila je nešteto romantičnih meandrov. V zadnjih petdesetih letih je enkrat poplavila pretežni del svojega območja, sicer pa saj desetkrat na leto razlije svoje vodovje kakšnega pol kilometra ob izteku v reko Krko. Težka voda je v preteklosti pomagala ljudem do zaslužka saj so na njej uspešno delovali številni mlini, danes spremenjeni v trgovine, domove zaposlenih v tovarnah, v pribežališča vikendašev ter upokojenih ljubiteljev narave in v druge različne namene. Reka je danes že močno obzidana, saj lokalne oblasti ne morejo obvladovati širitev mestnega območja na njene bregove. V naši krajevni skupnosti je njen levi breg poln novih avtomobilov iz tovarne, njen desni breg pa krasijo enodružinske hiške v sadovnjaki in zelenjavnimi vrtovi do njenih bregov, Dom starejših občanov in splošna bolnišnica.

Iztek Težke vode v reko Krka je za mesto verjetno nekaj posebnega. Visoko nad bregom Težke vode je naselje stanovanjskih blokov in vrstnih hiš, visoka brežina med reko in naseljem pa je poraščen gozd v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Tisti, ki mejimo na ta gozd in na breg Težke vode moramo s skrbnostjo dobrega gospodarja paziti, da nam gozd ne požira parcel, da v njem živeča favna ne škoduje našemu domu in da je okolje vzdrževano tako, kot naj bi kmetje skrbeli za ohranjanje krajine. Iz teh razlogov so nekateri lastniki kupili parcelo vse do obrežja Težke vode takrat, ko je bilo to še mogoče. Tisti, ki smo prišli na to območje pozneje pa smo s SKZG RS sklenili zakupne pogodbe, ki nas obvezujejo, da zakupljen del gozda negujemo, prav tako njegove trate vse do obrežja, kar je tudi v našem interesu, da imamo mir pred floro in favno. Sklad nas občasno tudi nadzira. Omenjenemu skladu plačujemo zakup, čistimo gozdove, kosimo trate ob Težki vodi, urejamo dostope in vse drugo kar pač zahteva negovanje krajine, vse na svoje stroške.

V petdesetih letih našega sobivanja s Težko vodo se še ni zgodilo, da bi kdor koli poskrbel za čiščenje korita Težke vode, za bobre, ki uničujejo njene bregove, za vodne živali, ki so nevarne za ljudi ali za ribji zarod, čeprav ni dneva, da ne bi kdo namakal trnka in čakal na ribo za kosilo. Ko so urejali parkirišče in pešpot, so po Težki vodi plavale deske, materiali od gradnje, podiranje dreves pa je celo zadrževalo vodo, ki se je zlivala po negovanih tratah tako kot se to zdaj redno dogaja ob večjih nalivih ali dolgotrajnem deževju že vsaj dvajset let. Lokalna oblast je na naše jamranje in prijave odgovorila, da za vodne površine skrbi država. Zdaj pa vidim, da je država samo manjšinski lastnik vodno gospodarskih podjetji, ki jim je podelila koncesije za urejanje vodotokov. Podjetje, ki bi moralo urejati Težko vodo ima dodeljeno koncesijo in je v pretežni lasti Darija Južine. Do sedaj še nismo videli ne lastnika, ne podjetja in seveda tudi ne kakršnega koli načrta, kaj in kdaj bo postoril za ureditev izliva Težke vode v reko Krka oziroma očistil vsaj 50 let nanešeno naplavino, da bo voda spet samo v strugi, da bobri ne bodo podirali varovalno grmovje in gozd in da se ob bregovih ne bo redila ljudem nevarna favna.

Sistem koncesij, kot pravi Jernej Stritih, okoljevarstvenik in oblikovalec okoljskih politik, bi bilo potrebno spremeniti in v upravljanje voda vključiti tudi lokalne skupnosti. Koncesionarji pa so v preteklih letih imeli visok dobiček in bi ga lahko vlagali v smotrno vzdrževanje voda. Tudi koncesionar, ki bi moral skrbeti za Težko vodo je med njimi. Vedno se poraja isto vprašanje, zakaj ljudje ne opravijo svojega dela ampak poberejo samo denar, zase?

Kako pa vi skrbite za svoje imetje ob vodotokih?

Če vam je bil blog zanimiv, si lahko s klikom na to povezavo ogledate tudi arhiv mojih blogov.

Slike

Mladinske delovne brigade – Predejane, 1959 Nagrada odličnosti in mojstrstva - Otočec 2007
Kolegij SDK Slovenije – Ljubljana, 1980 Popotovanje po Južni Ameriki – Peru, 2006
Otvoritev SDK - Črnomelj, 1985 Občinski praznik – Novo mesto, 1972
Krka d. d. – Trška gora, 11.11. ob 11 uri Krka d. d. – Trška gora, 11.11. ob 11 uri
Krka d. d. – Trška gora, 11.11. ob 11 uri Sin Romeo s svojo družino – Krka d.d. 2018
Otvoritev obrata – Krka, 1966 Kandidati za župana – Novo mesto, 1995
Lidija Šentjurc – Krka, 1967 Mara Andrijanič – Novo mesto, 1996
Družina Zalokar-Miklič, 1972 Boris Andrijanič – Šmarješke Toplice 1975
Direktorice v Novem mestu, 1990 Predsednik skupščine SRS v Krki
Mladinske delovne brigade – 1959 Forum odličnosti in mojstrstva Otočec, 1989