Joža Miklič
Življenje in delo
Joža (ali Jožefa ali Jožica) Miklič, univerzitetna diplomirana ekonomistka, predavateljica, pisateljica, publicistka in kulturnica je bila rojena 18. marca 1937. Osnovno šolo je obiskovala v Dol. Nemški vasi, gimnazijo v Trebnjem in v Stični ter diplomirala leta 1961 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Takoj se je zaposlila kot prvi diplomant Ekonomske fakultete v Krki tovarni zdravil Novo mesto. V njeno pristojnost je sodilo nekaj letno vodenje ekonomskega sektorja v katerem so delovale finance, računovodstvo, analize, načrtovanje, notranji nadzor, poslovna informatika, organizacija ter avtomatska obdelava podatkov. Pod njenim vodstvom je bil nabavljen in uporabljen računalnik IBM360/25 prvi na Dolenjskem in drugi v Sloveniji, s katerim so se začele redne obdelave podatkov leta 1971. V Krki je tudi poskrbela za ustanovitev Kulturno umetniškega društva Krka s sekcijami od katerih še vedno deluje Dolenjski knjižni sejem, Pevski zbor in galerijska dejavnost. Krko je zastopala v številnih državnih, republiških in občinskih organih ter gospodarskih združenjih.
Leta 1980 je bila imenovana za direktorico Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu in s tem je postala tudi članica Sveta Službe družbenega knjigovodstva Slovenije kot tudi članica kolegija njenega generalnega direktorja. V njeno pristojnost je sodilo vodenje plačilnega prometa, analize in informacije o gospodarskih gibanjih, boniteta komitentov, davčni, inšpekcijski in finančni nadzor nad družbenih premoženjem, revizijski postopki in postopki vrednotenja premoženja vse za območje Dolenjske in Bele krajine. Njena naloga je bila tudi informiranje javnosti v regiji o gospodarskih gibanjih in v ta namen je organizirala redne tiskovne konference.
Upokojena je bila leta 1995 in kot upokojenka pridobila certifikat Ministrstva za pravosodje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Z izpitom pri Ministrstvu za gospodarstvo je bila vpisana v register podjetniških svetovalcev za opravljanje poslov gospodarskega svetovalca in nadzirala izdelavo poslovnega načrta podjetnikom. V Združenju nadzornikov Slovenije je pridobila certifikat za opravljanje poslov nadzornika, eksperta v Nadzornih svetih in Nadzornih odborih družb oziroma družbenih skupnosti.
Poleg omenjenih zahtevnih delovnih nalog je Joža Miklič ob delu poučevala na Ekonomski srednji šoli in bila predavateljica Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. V letih 1962 do 1969 je bila članica Skupščine Skupnosti socialnega zavarovanja v državi. Od 1964 do 1968 je bila članica Odbora za industrijo in obrt občine Novo mesto. Članica komiteja ZKS v občini Novo mesto je bila od 1961 do 1965. Kot direktorica pomembnega področja dela v Krki jr bila tudi ustanovna članica Simpozija o sodobnih metodah računovodstva in poslovnih financah v Sloveniji 1968. Opravljala je mnoge upravljavske funkcije. Od 1974 do 1978 je bila predsednica Kulturne skupnosti Novo mesto, članica Komisije za nadzor občine Novo mesto, 1974, predsednica zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije, članica Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije in predsednica odbora za naložbe v KSS, Ljubljana, 1974-1978, članica nadzornega odbora Centralnega komiteja ZK Slovenije, predsednica Izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti Slovenije za avtomatiko, računalništvo in informatiko, v obdobju 1982 do 1989 pa
predsednica občinske zdravstvene skupnosti in predsednica izvršnega odbora te skupnosti v Novem mestu. Bila je delegatka regije na 14. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 1990. Bila je članica Društva manager – ustanovna članica sekcije Ženske z idejami, ustanovna članica društva Akademska pobuda - Univerza v Novem mestu 1994 in članica Razvojnega sveta Slovenije 1995-1997. Svetnica občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila od 1995 do 1999 in v tem času vodila odbor za družbene dejavnosti. V letu 1996 jo je Okrožno sodišče v novem mestu imenovalo za stečajna upraviteljica GIP Pionir Novo mesto. V mandatnem obdobju 1999 do 2007 je bila članica nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto. En mandat od 2009 do 2017 je bila urednica rubrike Družbena vprašanja v Rast–revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Občinski svet Mestne občine Novo mesto jo je leta 2010 imenoval za svojo predstavnico v Svetu Visokošolskega središča. Joža Miklič je kar 10 let predsedovala Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, bila članica organov Zveze ekonomistov Slovenije in 1996 predsednica njegovega izvršilnega organa. V tem obdobju je bil ustanovljen Foruma odličnosti in mojstrstva 1989. Bila je njegova ustanovna članica in vodja njegovega strateškega odbora. Sodeluje v vse slovenskem gibanju Rastoča knjiga, je ustanovna članica Društva Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Državnega sveta Slovenije. Njeno publicistično delo obsega preko 80 člankov v strokovnih in drugih publikacijah. Kot ljubiteljica kulture in humanistka je članica številnih kulturnih in humanitarnih organizacij.
Za svoje delo je prejela več stanovskih priznanj, bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem leta 1982, je prejemnica Velike nagrade odličnosti in mojstrstva leta 2005 in je vpisana v Rastočo knjigo Temeniške in Mirenske doline leta 2018. Živi v Novem mestu.
Storitve
Knjiga Barjanski tulipan
Opis knjige:
Avtorica je popisala več kot štiridesetletno delo Kulturno umetniškega društva Barje, katerega vsebino je vsa leta soustvarjala njena mama Tončka Melik. Društvo je delovalo izobraževalno, povezovalno in ustvarjalno v širšem okolju na obrobju Ljubljane, v njem je sodelovalo mnogo mladih, s svojimi prireditvami je gostovalo na številnih ljubljanskih odrih, celo na Reki in poskrbelo, da je okolje primerno počastilo velikane slovenske kulture ter spominske dneve. V ljubiteljski kulturi Slovenije so bili prepoznavni in spoštovani za kar so prejeli tudi pomembna priznanja.
Dolenjska in bela krajina
Opis knjige:
Avtorji pesnik Tone Pavček, dr. Janez Gabrijelčič in Joža Miklič s to knjigo nagovarjajo najširšo javnost regije za oblikovanje in uresničevanje uspešnejšega gospodarjenja in hitrejše rasti blagostanja. Ocenjujejo, da imata Dolenjska in Bela krajina še veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti, ki bi lahko izboljšale materialni položaj tu živečih in jim omogočile tudi bogatejši duhovni razvoj. Motivacijski razvojni program je nastal v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine leta 1993.
Potomci Jurčičevih junakov
Opis knjige:
Povojni čas je odprl široke možnosti izobraževanja, ki jih je večina mladih sprejela z navdušenjem kljub materialno neprilagojenim razmeram. Avtorica opisuje življenje druge generacije gimnazijcev v Stiški gimnaziji, njihova prizadevanja pri razumevanju za njih zahtevne učne snovi, njihov nadaljnji univerzitetni študij ter rezultate njihovega dela v praksi.
Zvestoba študentski druščini
Opis knjige:
Zbornik, ki ga je uredila avtorica Joža Miklič, pripoveduje zgodbe o študiju in uveljavljanju ekonomske stroke v Sloveniji, življenje in delo petinosemdesetih diplomantov 12. generacije študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so si med prvimi prizadevali uveljavljati ekonomsko doktrino, ekonomsko znanost in ekonomsko miselnost v raziskavah, podjetjih, v izobraževalni ustanovah in v upravljanju republike.
Blog
Univerza Novo mesto, 16. junij 2025
Okoli javne univerze v Novem mestu je bilo povedanega že zelo veliko, toda ta »lepotica« se nikakor noče ugnezditi v našem mestu. Baje je Maribor potreboval 40 let priprav na svoj status univerzitetnega mesta in ustanovitev danes tam uspešno delujoče Univerze. No mi praznujemo že 30 letnico kar nekako še dovoljuje optimizem, da bomo javno univerzo nekoč imeli. Pred dnevi je pristojni minister s kompetentnimi predstavniki naših javnih in privatnih fakultet ter univerze skupaj z županom podpisal pismo o nameri o ustanoviti javne univerze s sedežem v Novem mestu s podporo predsednika vlade dr. Roberta Goloba.
Nekaj dni pred tem je upravni odbor Dolenjska akademska pobuda (DAP) pripravljal predlog za podelitev priznanja tistim, ki si v društvu zaslužno prizadevajo za ustanovitev javne Univerze. Nastala je zagata pri odločitvi, saj Univerze še nimamo, je pa res, da DAP že 30 let pritiska na pristojne zavode in kompetentne ljudi, da se javna univerza ustanovi v našem mestu in tako pri priznanjih ostajamo. Med drugim je tudi problem prostora za univerzitetni kampus, ki je za Univerzo rezerviran le do leta 2026 in v primeru, da bi se privatna že delujoča Univerza Novo mesto odločila za gradnjo Univerzitetnega kampusa, bi ji najbrž morali prisluhniti.
V Dnevniku RTV SLO smo lahko slišali, da je lastnik in direktor obstoječe univerze Novo mesto podal javno izdajo, da Univerzo ne prodaja ampak donira. Z velikim zadovoljstvom sem sprejela to izjavo in menim, da je konstruktivna, podana v pravem času in njemu ter njegovi akademski ekipi v ponos. Če se bodo te besede tudi udejanile, se je odpravila ena od naj pomembnejših ovir za ustanovitev javne univerze v našem mestu.
Tam pa tam slišim mnenje, da »v vsaki vasi ne more biti univerze«, kot, da je metropola Dolenjske ali statistične regije Jugovzhodne Slovenije vas. Ni in tudi nikoli ni bila čeprav je že Rudolf postavil ranljivo mesto za preživetje vojaštva in ga je Marija Terezija okrepila z gimnazijo. Po drugi svetovni vojni je mesto krepila industrija, ki danes še vedno plačuje največji znesek davkov in zagotavlja največji izvoz v državi. Ne bomo si oprostili, da smo pustili na cedilu tekstilce, kovinarje, gradbince, kmete in obrtnike. Ena od generacij je bila žrtvovana, ni pa dvoma, da so njeni dosežki še lahko priložnosti za nove generacije zlasti za gradbince, če se bodo nekoč okrepili z ustreznejšo organiziranostjo. Tako tekstilno industrijo kot gradbeništvo, ki sta sicer v privatni lasti prinašata tudi danes kar primeren dobiček lastniku.
Iz tega kar sem opisala in še mnogih drugih sodobno uveljavljenih činiteljev zaključujem, da ima univerza v Novem mestu vse pogoje, da se razvije v donosno znanstveno, raziskovalno in izobraževalno organizacijo z lastnimi prihodki in, odvisno od politike, lahko tudi donosi. Njen uspeh bo odvisen od znanja internacionalizirane industrije v JV slovenski regiji, od njenih licenčnih povezav z najboljšimi univerzami v svetu kot tudi od izbora študijskih programov, ki morajo usposabljati študente za razmišljanje in delo čez najmanj 20 let naprej. Temu se reče znanost, to so bili cilji generacij koncem preteklega stoletja in to nas učijo najnaprednejši strokovnjaki naše domovine ter sveta.
Univerza se nam približuje. Sprejemajmo jo kot dobrodošlo in želeno izobraževalno ustanovo, ki bo s študenti pomladila tudi našo pripravljenost delati bolje in narediti vsak dan več dobrega!
Ste naklonjeni Univerzi v Novem mestu?
Razkošje barv, 15. junij 2025
Po mukotrpnem iskanju avtonomnosti gospodarskih družb, pa tudi predno se lotim komentarja ministra za gospodarstvo, želim v tem blogu usmeriti vašo pozornost na mojstrovine slikarke Saše Šušteršič, ki jih razstavlja v Galeriji Krka Novo mesto. Njene slike so polne izjemni barv, ki jih običajno ne srečujemo v tem vedno bolj sivem svetu. Ko te barve občuduješ, te spominjajo na občutke, ki si jih sam doživljal ob svojih posebnih življenjskih dogodkih.
Slikarka raziskuje pokrajine, opaženo povezuje s svojimi občutki in na platnu s starejšimi tehnikami in naravnimi materiali projicira barve zime, neviht, gozdov, opustošenja in drugo. Ne simbolizira prikaza temveč s svojimi izkušnjami povečuje njegovo barvitost in kontraste. Pusti tudi kaj nedorečenega, da od kompozicije dalje čustvom prepušča prosto pot. Gledalcu so, v eksotičnem svetu ustvarjene slike, polne skrivnosti kot na primer slika Neomajno, ki jih pa mora gledalec odkrivati sam. Vse slike te mojstrice so po motivih povezane z območjem njenega doma in z njeno emocijo do tistih pokrajin, ki jih izbira za upodabljanje na platnu.
V Modrini dežele odkriva nove svetove, Skrivnostno življenje mistično prikazuje vizijo vesolja, Ko duh odtava je ujela trenuten občutek nekega položaja v naravi in v Ko se prikrade turkiz prikazuje kdaj in kako se odloča za prave barve. Njene barve so zanjo značilne in iz marsikatere slike pade barva v oči, da gledalca pritegne, mu da misliti. Za slikarko značilna je rdeča barva, njena osebna svetloba in barva za izbor posebnega trenutka v naravi, ki jo sili, da ga ujame na platno. Še posebno je razvidno to na njeni sliki Veselje, nastali potem, ko je veter odpihnil temo, zatohlost in druge ovire za krepitev svetlobe.
Slikarka si prizadeva ujeti na platno naravo v našem času kot jo zaznavajo njeni čuti, razpoloženje in natura. Njena slika nastaja na tem, kar se jo globoko dotakne in močno vtisne v spomin. Ta poseben odnos med naravo in umetnico je zanimivo pojasnila kuratorja razstave Tatjana Pregl Kobe, ki je umetnico in njena dela tudi predstavila v priložnostni zloženki in na otvoritveni slovesnosti. Njej gre zahvala, da smo prisotni prepoznali posebne dragocenosti umetniškega ustvarjenja v izrazitih barvah in odtenkih kot tudi o pomenu barv na platnih pokrajin, povezanih z osebnimi občutki umetnika.
Umetnica živi na otoku Reunion v Indijskem oceanu med Madagaskarjem in Mauritiusom. Njo in njeno družino smo številni obiskovalci razstave s spoštovanjem lepo sprejeli. Prepričana sem, da boste uživali v prečudovitih barvah njenih slik pokrajin. Te barve so njena posebnost in jih je možno prepoznati med različnimi umetninami.
Razstava nikoli ni samo dogodek, vedno in na vseh lahko prepoznamo stvari, o katerih premalo ali nič ne vemo. Umetnine so naše življenjske spremljevalke, močno vplivajo na našo duševnost, nakazujejo naše razumevanje življenja in dela, nas pomirjajo. Skoraj ni doma, da ga ne bi krasila vsaj ena umetniška slika, najpogostejša je prav pokrajina. Umetniška dela so pomembna pri vzgoji in duhovni rasti otrok, nepogrešljiva so v izobraževalnem procesu in bogatijo nam vsakdanje življenje. Čeprav je pri nas veliko likovnih razstav in razstavišč, pa jih v večjem številu ne obiskujejo tisti mladi, ki bodo že jutri postali voditelji proizvodnih procesov, politiki, ljudje z javnimi pooblastili ali raznovrstni strokovnjaki. Sicer pa upanje ugasne zadnje!
Boste pogledali razstavo Saše Šušteršič?
Če vam je bil blog zanimiv, si lahko s klikom na to povezavo ogledate tudi arhiv mojih blogov.
Slike
.png)
