Joža Miklič
Življenje in delo
Joža (ali Jožefa ali Jožica) Miklič, univerzitetna diplomirana ekonomistka, predavateljica, pisateljica, publicistka in kulturnica je bila rojena 18. marca 1937. Osnovno šolo je obiskovala v Dol. Nemški vasi, gimnazijo v Trebnjem in v Stični ter diplomirala leta 1961 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Takoj se je zaposlila kot prvi diplomant Ekonomske fakultete v Krki tovarni zdravil Novo mesto. V njeno pristojnost je sodilo nekaj letno vodenje ekonomskega sektorja v katerem so delovale finance, računovodstvo, analize, načrtovanje, notranji nadzor, poslovna informatika, organizacija ter avtomatska obdelava podatkov. Pod njenim vodstvom je bil nabavljen in uporabljen računalnik IBM360/25 prvi na Dolenjskem in drugi v Sloveniji, s katerim so se začele redne obdelave podatkov leta 1971. V Krki je tudi poskrbela za ustanovitev Kulturno umetniškega društva Krka s sekcijami od katerih še vedno deluje Dolenjski knjižni sejem, Pevski zbor in galerijska dejavnost. Krko je zastopala v številnih državnih, republiških in občinskih organih ter gospodarskih združenjih.
Leta 1980 je bila imenovana za direktorico Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu in s tem je postala tudi članica Sveta Službe družbenega knjigovodstva Slovenije kot tudi članica kolegija njenega generalnega direktorja. V njeno pristojnost je sodilo vodenje plačilnega prometa, analize in informacije o gospodarskih gibanjih, boniteta komitentov, davčni, inšpekcijski in finančni nadzor nad družbenih premoženjem, revizijski postopki in postopki vrednotenja premoženja vse za območje Dolenjske in Bele krajine. Njena naloga je bila tudi informiranje javnosti v regiji o gospodarskih gibanjih in v ta namen je organizirala redne tiskovne konference.
Upokojena je bila leta 1995 in kot upokojenka pridobila certifikat Ministrstva za pravosodje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Z izpitom pri Ministrstvu za gospodarstvo je bila vpisana v register podjetniških svetovalcev za opravljanje poslov gospodarskega svetovalca in nadzirala izdelavo poslovnega načrta podjetnikom. V Združenju nadzornikov Slovenije je pridobila certifikat za opravljanje poslov nadzornika, eksperta v Nadzornih svetih in Nadzornih odborih družb oziroma družbenih skupnosti.
Poleg omenjenih zahtevnih delovnih nalog je Joža Miklič ob delu poučevala na Ekonomski srednji šoli in bila predavateljica Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. V letih 1962 do 1969 je bila članica Skupščine Skupnosti socialnega zavarovanja v državi. Od 1964 do 1968 je bila članica Odbora za industrijo in obrt občine Novo mesto. Članica komiteja ZKS v občini Novo mesto je bila od 1961 do 1965. Kot direktorica pomembnega področja dela v Krki jr bila tudi ustanovna članica Simpozija o sodobnih metodah računovodstva in poslovnih financah v Sloveniji 1968. Opravljala je mnoge upravljavske funkcije. Od 1974 do 1978 je bila predsednica Kulturne skupnosti Novo mesto, članica Komisije za nadzor občine Novo mesto, 1974, predsednica zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije, članica Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije in predsednica odbora za naložbe v KSS, Ljubljana, 1974-1978, članica nadzornega odbora Centralnega komiteja ZK Slovenije, predsednica Izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti Slovenije za avtomatiko, računalništvo in informatiko, v obdobju 1982 do 1989 pa
predsednica občinske zdravstvene skupnosti in predsednica izvršnega odbora te skupnosti v Novem mestu. Bila je delegatka regije na 14. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 1990. Bila je članica Društva manager – ustanovna članica sekcije Ženske z idejami, ustanovna članica društva Akademska pobuda - Univerza v Novem mestu 1994 in članica Razvojnega sveta Slovenije 1995-1997. Svetnica občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila od 1995 do 1999 in v tem času vodila odbor za družbene dejavnosti. V letu 1996 jo je Okrožno sodišče v novem mestu imenovalo za stečajna upraviteljica GIP Pionir Novo mesto. V mandatnem obdobju 1999 do 2007 je bila članica nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto. En mandat od 2009 do 2017 je bila urednica rubrike Družbena vprašanja v Rast–revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Občinski svet Mestne občine Novo mesto jo je leta 2010 imenoval za svojo predstavnico v Svetu Visokošolskega središča. Joža Miklič je kar 10 let predsedovala Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, bila članica organov Zveze ekonomistov Slovenije in 1996 predsednica njegovega izvršilnega organa. V tem obdobju je bil ustanovljen Foruma odličnosti in mojstrstva 1989. Bila je njegova ustanovna članica in vodja njegovega strateškega odbora. Sodeluje v vse slovenskem gibanju Rastoča knjiga, je ustanovna članica Društva Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Državnega sveta Slovenije. Njeno publicistično delo obsega preko 80 člankov v strokovnih in drugih publikacijah. Kot ljubiteljica kulture in humanistka je članica številnih kulturnih in humanitarnih organizacij.
Za svoje delo je prejela več stanovskih priznanj, bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem leta 1982, je prejemnica Velike nagrade odličnosti in mojstrstva leta 2005 in je vpisana v Rastočo knjigo Temeniške in Mirenske doline leta 2018. Živi v Novem mestu.
Storitve
Knjiga Barjanski tulipan
Opis knjige:
Avtorica je popisala več kot štiridesetletno delo Kulturno umetniškega društva Barje, katerega vsebino je vsa leta soustvarjala njena mama Tončka Melik. Društvo je delovalo izobraževalno, povezovalno in ustvarjalno v širšem okolju na obrobju Ljubljane, v njem je sodelovalo mnogo mladih, s svojimi prireditvami je gostovalo na številnih ljubljanskih odrih, celo na Reki in poskrbelo, da je okolje primerno počastilo velikane slovenske kulture ter spominske dneve. V ljubiteljski kulturi Slovenije so bili prepoznavni in spoštovani za kar so prejeli tudi pomembna priznanja.
Dolenjska in bela krajina
Opis knjige:
Avtorji pesnik Tone Pavček, dr. Janez Gabrijelčič in Joža Miklič s to knjigo nagovarjajo najširšo javnost regije za oblikovanje in uresničevanje uspešnejšega gospodarjenja in hitrejše rasti blagostanja. Ocenjujejo, da imata Dolenjska in Bela krajina še veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti, ki bi lahko izboljšale materialni položaj tu živečih in jim omogočile tudi bogatejši duhovni razvoj. Motivacijski razvojni program je nastal v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine leta 1993.
Potomci Jurčičevih junakov
Opis knjige:
Povojni čas je odprl široke možnosti izobraževanja, ki jih je večina mladih sprejela z navdušenjem kljub materialno neprilagojenim razmeram. Avtorica opisuje življenje druge generacije gimnazijcev v Stiški gimnaziji, njihova prizadevanja pri razumevanju za njih zahtevne učne snovi, njihov nadaljnji univerzitetni študij ter rezultate njihovega dela v praksi.
Zvestoba študentski druščini
Opis knjige:
Zbornik, ki ga je uredila avtorica Joža Miklič, pripoveduje zgodbe o študiju in uveljavljanju ekonomske stroke v Sloveniji, življenje in delo petinosemdesetih diplomantov 12. generacije študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so si med prvimi prizadevali uveljavljati ekonomsko doktrino, ekonomsko znanost in ekonomsko miselnost v raziskavah, podjetjih, v izobraževalni ustanovah in v upravljanju republike.
Blog
Evropska unija v zadregi, 15. september 2025
Kot zvesta spremljevalka uspehov, porazov in zadreg lastne države in unije v katero se vključujemo, ne morem preko trenutnih sodb o položaju unije, njeni voditeljici, njenem ljubljencu in njenem najhujšem sovražniku. Nekako se je tudi v EU uveljavil rek, da se težave vedno locirajo na čim večji kup težav in tako trenutno tudi zgledajo razmere, bi rekla, da tudi po zaslugi najsodobnejših poslovnih špekulantov in izzivalcev vseh barv. Iz tega sledi naša dolžnost, da ostajamo preudarni in se opredeljujemo po posvetovanju s strokovnjaki ter najodgovornejšimi politiki, nikakor pa ne »na nož« domnevnega greha.
Predsednica evropske komisije je na izziv predsednika ZDA morala reagirati, njeni poslanci so ji bili dolžni dati predloge in nasvete, njeni komisarji pa meje v okviru katerih se predsednica odloči. O vsem tem nismo nič prebrali, a na dolgo in široko pa beremo in poslušamo kritike. Zaključite to poglavje tako, da klasifikacijsko umestitev posameznih materialov tudi dogovorite in s tem odpravite napako pogajalke. Gremo naprej! Očitek glede dogovora 15 % carin nadomestimo z sprejemljivejšim predlogom, začnimo razgovore in pogajanja in želimo si srečo. Trup poudarja, da se želi vedno in povsod pogajati, razveselil se bo stalno odprtih pogajanj. Da se ne ustavlja vojna v Ukrajini je za vse nas izjemna tragedija in besni smo na oba protagonista; na Ukrajino zato, ker ne uredi legitimnost nacionalnih pooblaščencev, samo terja orožje in s tem nekako razvrednoti objeme predsednice. Na Rusijo smo jezni zato, ker se kot vojaški velikan vojaško znaša nad manjšim narodom. Pa ne samo zato, obstajajo še drugi razlogi, ki zahtevajo znanje diplomacije, tega pa žal nimam. Predsednica zagotovo dela napako, ko evropske gospodarstvenike poučuje kam se morajo usmerjati, bolje bi bilo, da bi jih nagovarjala kako bi skupaj lažje kot posamezniki, prešli na zelene tehnologije, nove trge, nove informacijske sisteme in podobno. O orožarski industriji in orožju z vključno nakupi izven EU bi verjetno morala imeti dolgoročno strategijo, povezano z sociološkimi mišljenji ljudi in narodi, saj vendar vidi, da bi se že evropski parlamentarci, ki se jim »cedi med in mleko«, pobili med seboj že zaradi 80 let starih dejanj. Predsednici zamerim, da je svojim ljudem zagotovila preobilico medu in mleka, na tej stopnji razvoja EU se ga ne zaslužijo saj še evidence EU ne zmorejo urediti racionalno in ekonomično. Pa to bodo nekoč le naredili, ne bodo pa mogli popraviti posledic svoje odnosa do pobitih otrok in lakote Palestincev kot tudi ne ignorance do odločitev Združenih narodov.
Ne trdim, da je imamo v EU idealno predsednico, marsikaj bi kot verzirana političarka, lahko opravila bolje, nisem pa na strani tistih, ki jo hočejo odstraniti. Odstop je malokdaj rešitev in v tem času in ob tej problematiki si ga ljudstvo EU ne more privoščiti. Gospa mora zdaj pripraviti analize in predloge o tem, koga bomo še sprejeli v svojo skupnost, nato predloge na katere trge se bomo usmerili, kako bomo ustvarjali skupno kulturo s katero bomo osvajali nove trge in se pogajali z ZDA in BRICs-om in seveda poskrbeti za udejanjanje že sprejetih sklepov za ustreznejše blagostanje ljudi v EU. Osebno sem prepričana, da bi njeni komisarji in komisarke kot tudi parlamentarci, morali biti produktivnejši, spretnejši in mnogo bolj prizadevni. Problemi se morajo rešiti, sicer se nagrmadijo neobvladljive težave kot so se zaradi prelaganja reševanja problemov v prihodnosti nagrmadile težave pri predsednici EU. Menim tudi, da ni nujno začeti problem reševati z denarjem, predno denar pokažemo je potrebna analiza, načrt in definiran cilj, kot je možno med vrsticami razumeti opozorilo mojstra finansiranja gospoda Draghi-ja.
Kako pa vi sprejemate očitke predsednici EU?
Turistične vizije podeželja, 14. september 2025
Kar nekaj opozoril naslavljajo mediji na slovensko javnost o tem, da naša država postaja v svetovnem turizmu butična ponudba skozi vse leto in da so za turiste pomembne kulturne, poslovne, športne, kulinarične prireditve z vključno ogledom ter doživetjem zlasti tiste materialne in nesnovne dediščine, ki jo varuje tudi UNESCO. Istočasno se odpirajo akcije za izboljšanje letalskega potniškega prometa, izjemne ugodnosti za financiranju obnov kulturne dediščine z namenom pospeševanja podjetništva, sprejemajo ukrepi za zeleni prehod ter varovanje narave, oživlja obrtništvo, načrtujejo boljše prometne povezave, nudi celo univerzitetni študij razvoja podeželja in še bi lahko naštevala. Veliki so ti koraki naših turističnih ponudnikov in z veseljem spremljal njihova prizadevanja, s tem pa seveda tudi prizadevanja moje občine ter regije, da na področju turističnega gospodarstva lovi korak s časom in njegovimi ugodnostmi.
V moji občini je objavljenih 18 dokumentov o strategiji razvoja in med njimi je tudi strategija razvoja turizma, ki nakazuje ambicijo, da se pospeši razvoj turizma v našem mestu kot centru turistične destinacije v regiji. Regija sicer ni opredeljena, razumeti pa jo je kot statistično Jugovzhodno regijo države. Meščani smo lahko samo zadovoljni, če bo sprejeta strategija dosegla svoje cilje saj lahko računamo na izjemen priliv ustvarjalcev na večini od dvanajstih podpornih sistemih občine, ki jih pravilo financira EU. Bi pa rekla, da je turistična zamisel našega mesta odvisna od udejanjanja Strategije razvoja jugovzhodne regije Slovenije v kateri se načrtuje skupna gospodarska in prostorska infrastruktura z vključno ureditvijo pogojev, da so v krajih v turistični ponudbi zagotovljeni prometni dostopi, higienski pogoji in prehrana.
Vse te novosti v turističnih trendih in dosedanje izkušnje pri udejanjanju njihovih zamisli nas spodbujajo, da bi dopolnili naše dosedanje načrte o turizmu, izkoristili ugodne pogoje za izvedbo regionalnih in občinskih turističnih načrtov, ki sicer predvidevajo veliko pomembnih skupnih naložb ter organizacijski nalog. Nisem prepričana, da je naše turistične zamisli potrebno usklajevati le z interesi krajevnih skupnosti in mestnih četrti oziroma z občinami, vključevati bi se morali v državne projekte, v državno turistično ponudbo in v vse državne infrastrukturne dejavnosti. Samo na ta način bi zmogli uresničiti oskrbo turističnih točk z dostopi in vsaj z nujno higiensko oskrbo. Ne znam si sicer predstavljati ureditev na primer parkirišča pri zidanici Marjane Kozina ali obisk ruševin Hmeljnika. Imamo pa tudi jugovzhodni Slovenci veliko naravne in kulturne dediščine, ki po interesu turistov presega občinske meje kot na primer belokranjska pogača, arheološki Latobicorum, verski Zaplaz, šentjernejski petelin, kočevski gozdovi ali šentruperski kozolci.
Da bi si s turističnim gospodarstvom izboljšali blagostanje v regiji, občini, krajevni skupnosti ali mestni četrti se moramo bolj posvetiti izboru turističnih projektov, ki jih turistom ponujamo in se odpovedati lokalni zaprtosti. Zdaj, ko imamo fakulteto za razvoj podeželja, si s njeno pomočjo lahko privoščimo tudi strokovne raziskave in ocene turistov o kakovosti ponudbe. Imamo dostopne vire financiranja in se lahko lotimo velikih turističnih projektov kot so na primer gradovi, v katerih se poučuje gradbena stroka v vseh poklicih gradbeništva, odpira lapidarije, odpirajo obrtniške delavnice malim podjetnikom po vzoru Rog in dejavnosti v katerih se šolajo naši vnuki po novih učnih programih. Nastale skupnosti pridobivajo možnosti za skupno trženje, krepi pa se zavest o koristnosti mladih za vsako enoto podeželja ali mesta.
Kakšne možnosti vidite vi za mlade na podeželju?
Če vam je bil blog zanimiv, si lahko s klikom na to povezavo ogledate tudi arhiv mojih blogov.
Slike
.png)
