Joža Miklič
Življenje in delo
Joža (ali Jožefa ali Jožica) Miklič, univerzitetna diplomirana ekonomistka, predavateljica, pisateljica, publicistka in kulturnica je bila rojena 18. marca 1937. Osnovno šolo je obiskovala v Dol. Nemški vasi, gimnazijo v Trebnjem in v Stični ter diplomirala leta 1961 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Takoj se je zaposlila kot prvi diplomant Ekonomske fakultete v Krki tovarni zdravil Novo mesto. V njeno pristojnost je sodilo nekaj letno vodenje ekonomskega sektorja v katerem so delovale finance, računovodstvo, analize, načrtovanje, notranji nadzor, poslovna informatika, organizacija ter avtomatska obdelava podatkov. Pod njenim vodstvom je bil nabavljen in uporabljen računalnik IBM360/25 prvi na Dolenjskem in drugi v Sloveniji, s katerim so se začele redne obdelave podatkov leta 1971. V Krki je tudi poskrbela za ustanovitev Kulturno umetniškega društva Krka s sekcijami od katerih še vedno deluje Dolenjski knjižni sejem, Pevski zbor in galerijska dejavnost. Krko je zastopala v številnih državnih, republiških in občinskih organih ter gospodarskih združenjih.
Leta 1980 je bila imenovana za direktorico Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu in s tem je postala tudi članica Sveta Službe družbenega knjigovodstva Slovenije kot tudi članica kolegija njenega generalnega direktorja. V njeno pristojnost je sodilo vodenje plačilnega prometa, analize in informacije o gospodarskih gibanjih, boniteta komitentov, davčni, inšpekcijski in finančni nadzor nad družbenih premoženjem, revizijski postopki in postopki vrednotenja premoženja vse za območje Dolenjske in Bele krajine. Njena naloga je bila tudi informiranje javnosti v regiji o gospodarskih gibanjih in v ta namen je organizirala redne tiskovne konference.
Upokojena je bila leta 1995 in kot upokojenka pridobila certifikat Ministrstva za pravosodje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Z izpitom pri Ministrstvu za gospodarstvo je bila vpisana v register podjetniških svetovalcev za opravljanje poslov gospodarskega svetovalca in nadzirala izdelavo poslovnega načrta podjetnikom. V Združenju nadzornikov Slovenije je pridobila certifikat za opravljanje poslov nadzornika, eksperta v Nadzornih svetih in Nadzornih odborih družb oziroma družbenih skupnosti.
Poleg omenjenih zahtevnih delovnih nalog je Joža Miklič ob delu poučevala na Ekonomski srednji šoli in bila predavateljica Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. V letih 1962 do 1969 je bila članica Skupščine Skupnosti socialnega zavarovanja v državi. Od 1964 do 1968 je bila članica Odbora za industrijo in obrt občine Novo mesto. Članica komiteja ZKS v občini Novo mesto je bila od 1961 do 1965. Kot direktorica pomembnega področja dela v Krki jr bila tudi ustanovna članica Simpozija o sodobnih metodah računovodstva in poslovnih financah v Sloveniji 1968. Opravljala je mnoge upravljavske funkcije. Od 1974 do 1978 je bila predsednica Kulturne skupnosti Novo mesto, članica Komisije za nadzor občine Novo mesto, 1974, predsednica zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije, članica Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije in predsednica odbora za naložbe v KSS, Ljubljana, 1974-1978, članica nadzornega odbora Centralnega komiteja ZK Slovenije, predsednica Izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti Slovenije za avtomatiko, računalništvo in informatiko, v obdobju 1982 do 1989 pa
predsednica občinske zdravstvene skupnosti in predsednica izvršnega odbora te skupnosti v Novem mestu. Bila je delegatka regije na 14. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 1990. Bila je članica Društva manager – ustanovna članica sekcije Ženske z idejami, ustanovna članica društva Akademska pobuda - Univerza v Novem mestu 1994 in članica Razvojnega sveta Slovenije 1995-1997. Svetnica občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila od 1995 do 1999 in v tem času vodila odbor za družbene dejavnosti. V letu 1996 jo je Okrožno sodišče v novem mestu imenovalo za stečajna upraviteljica GIP Pionir Novo mesto. V mandatnem obdobju 1999 do 2007 je bila članica nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto. En mandat od 2009 do 2017 je bila urednica rubrike Družbena vprašanja v Rast–revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Občinski svet Mestne občine Novo mesto jo je leta 2010 imenoval za svojo predstavnico v Svetu Visokošolskega središča. Joža Miklič je kar 10 let predsedovala Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, bila članica organov Zveze ekonomistov Slovenije in 1996 predsednica njegovega izvršilnega organa. V tem obdobju je bil ustanovljen Foruma odličnosti in mojstrstva 1989. Bila je njegova ustanovna članica in vodja njegovega strateškega odbora. Sodeluje v vse slovenskem gibanju Rastoča knjiga, je ustanovna članica Društva Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Državnega sveta Slovenije. Njeno publicistično delo obsega preko 80 člankov v strokovnih in drugih publikacijah. Kot ljubiteljica kulture in humanistka je članica številnih kulturnih in humanitarnih organizacij.
Za svoje delo je prejela več stanovskih priznanj, bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem leta 1982, je prejemnica Velike nagrade odličnosti in mojstrstva leta 2005 in je vpisana v Rastočo knjigo Temeniške in Mirenske doline leta 2018. Živi v Novem mestu.
Storitve
Knjiga Barjanski tulipan
Opis knjige:
Avtorica je popisala več kot štiridesetletno delo Kulturno umetniškega društva Barje, katerega vsebino je vsa leta soustvarjala njena mama Tončka Melik. Društvo je delovalo izobraževalno, povezovalno in ustvarjalno v širšem okolju na obrobju Ljubljane, v njem je sodelovalo mnogo mladih, s svojimi prireditvami je gostovalo na številnih ljubljanskih odrih, celo na Reki in poskrbelo, da je okolje primerno počastilo velikane slovenske kulture ter spominske dneve. V ljubiteljski kulturi Slovenije so bili prepoznavni in spoštovani za kar so prejeli tudi pomembna priznanja.
Dolenjska in bela krajina
Opis knjige:
Avtorji pesnik Tone Pavček, dr. Janez Gabrijelčič in Joža Miklič s to knjigo nagovarjajo najširšo javnost regije za oblikovanje in uresničevanje uspešnejšega gospodarjenja in hitrejše rasti blagostanja. Ocenjujejo, da imata Dolenjska in Bela krajina še veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti, ki bi lahko izboljšale materialni položaj tu živečih in jim omogočile tudi bogatejši duhovni razvoj. Motivacijski razvojni program je nastal v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine leta 1993.
Potomci Jurčičevih junakov
Opis knjige:
Povojni čas je odprl široke možnosti izobraževanja, ki jih je večina mladih sprejela z navdušenjem kljub materialno neprilagojenim razmeram. Avtorica opisuje življenje druge generacije gimnazijcev v Stiški gimnaziji, njihova prizadevanja pri razumevanju za njih zahtevne učne snovi, njihov nadaljnji univerzitetni študij ter rezultate njihovega dela v praksi.
Zvestoba študentski druščini
Opis knjige:
Zbornik, ki ga je uredila avtorica Joža Miklič, pripoveduje zgodbe o študiju in uveljavljanju ekonomske stroke v Sloveniji, življenje in delo petinosemdesetih diplomantov 12. generacije študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so si med prvimi prizadevali uveljavljati ekonomsko doktrino, ekonomsko znanost in ekonomsko miselnost v raziskavah, podjetjih, v izobraževalni ustanovah in v upravljanju republike.
Blog
Brez časti, 13. julij 2025
K nam je prišla »gospa z juga Italije« kot sama s tem predstavi svoj smisel. Sprejeta je bila z vsemi častmi državnikov kot tudi obiskovalcev njenih javnih nastopov. Seveda sem pazljivo sledila njenim besedam in odpirajo se mi brezna zla, laži, nepravičnosti pa tudi gore rešitev spoznanj in upanja. Čudovito je slišati, da potrebujemo samo pogum, pa zmoremo rešiti celo genocide. Gospa Albanese se je odločila ukrepati, ne boji se ameriških sankcij, ker je do podrobnosti prepoznala konkretne ljudi na zemeljski obli, ki poganjajo ubijalske stroje v preko petdesetih državah današnjega sveta. V svoji študiji jih je imenovala z imeni in priimki. Kar nekaj jih je tudi v naši državi, ki poganjajo izraelsko morijo kot na primer tranzit orožja, udeležba največje univerze v EU programih, poslovanje z državnimi obveznicami in verjetno še marsikaj, pa je trenutno še skrito za kakšno navidezno načelnostjo, pobožnostjo, ...
Veliko je debat o največjih trenutnih grehih voditeljev velikih držav in ob tem se skoraj pozabi, da so pomembne tudi »male vojne«, ki jih med nami netijo posamezniki, politične stranke ali kdor koli z namenom uveljavljanja svojega prav za vsako ceno. Spomnimo se štajerske varde kot paralelne vojaške postave vojski države. Vsi smo se držali za glavo, kam smo zatavali, nismo pa nikjer prebrali, kdo je financiral to vardo oziroma, kdo jo še vedno vzdržuje pri življenju? Objavljajo se članki na primer o tatinski kliki, ki je obvladala ministrstvo za pravosodje in »poskrbela« za nakup stavbe na Litijski. Kdo je financiral to klapo, kdo so njeni člani in kakšne namene ima? Prebrala sem, da jih je nekaj v sodnem postopku kar je dobro, toda mene zanima ali je to tudi sovražno dejanje, dejanje onesposabljanja državnih institucij? Pa vzemimo primer delnega poročila parlamentarne komisije o financiranju določene politične stranke. Komisija je ugotovila, da je šlo »za načrten sistem v katerem je politična stranka prevzela nadzor nad oglaševalskimi sredstvi in jih usmerjala tam, kjer je bil politični donos največji«. Kaj je zdaj to? Financiranje paralelne država z denarjem vseh davčnih zavezancev v državi? Ima ta sistem kakšno zakonsko podlago za delovanje? Je to sovražno dejanje? Omenila bom še primer Sram naj vas bo, ki ga je ocenila gospa Hribar. Trije Slovenci in ena Slovenka so brez pristojnih državnih institucij parlamentu EU odprli razstavo Macesnovo gorico – slovenski Katin in mu predložili v sprejem peticijo »politične manipulacije, »pozabo dejstev«, ki niso šla v protikomunistični koncept in ponaredki zgodovine«. Kdo je to naročil, financiral in s kašnim namenom? Je to za državljane Slovenije dobro, koristno, potrebno?
Še veliko podobnih primerov bi lahko naštevali, ki nakazujejo, da potrebuje Slovenija obrambne mehanizme za preprečevanje samovolje in zlonamernosti za osebne koristi tistih, ki si upajo. Vprašajmo se, bi po metodi gospe Albanese, v Sloveniji zmogli izdelati analizo Ekonomije nezakonitosti ali Ekonomije zla? In takoj na to ali imamo dovolj poguma, da to zlo odpravljamo? Na primer: odklonimo postrežbo vardi v vseh prehranskih obratih, odklanjamo vsako kupoprodajo z člani tatinske klike, ne objavljamo, ne tiskamo in ne širimo oglasov političnih strank, ne dajemo v najem prostorov Cankarjevega doma ali katerega koli prostora v javni lasti za kakršne koli nastope štirih Slovencev, ki so škodovali državi Slovenije in tako dalje. Popolna izolacija ljudi ali ustanov, ki na kakršen koli način organizirano in samovoljno slabijo doma ali v tujini državo Slovenijo. Nekako tako je Gandhi krepil svojo Indijo in jo do neke mere obvaroval pred vojaškim nasiljem. Francesca ima prav, zlo se širi zaradi tega, ker ga dojemamo, kot da ni del nas in našega zaslužka. Da bo manj zla, se moramo odreči zaslužkom, ki jih zlo omogoča.
Bi se odrekli vojnemu dobičku ali dobičku, ki ga prinaša zloba?
Baza 20, 12. julij 2025
V Kočevskem rogu bo danes, kot vsako leto, prijeten in zanimiv dogodek V spomin na vlogo Kočevskega roga med NOB in borce NOV. Pride veliko obiskovalcev, državniki, starejši in gosti iz tujine. Znanci se pozdravljamo med seboj, poslušamo nagovore, klepetamo in obujamo spomine. Obvezno obiščemo muzej, ki je zdaj že v dveh barakah in prižgemo svečko na grobišču. Baza 20 je enota našega Dolenjskega muzeja. Bili so potrebni kar veliki napori, da se je ohranila, da je bila prepoznana njena vloga med NOB in da je danes del strokovne obravnave.
Hočeš, nočeš se ob obisku v Bazi 20 spomniš razgovorov o njej v času vojne, spomin se vrača v povojno obdobje, ko državne institucije niso zmogle zavarovati spomenikov in so nekdanji borci skupaj s prijatelji ljubiteljsko vzdrževali, kar je bilo pomembno za zgodovino in prihodnost. Množični obiski so spodbujali skrbnike, da se uredijo poti, obeležja, zaščitijo krhke barake, urejajo grobovi ter obiskovalcem ponudi hrana in pijača. Naša tovarna je prispevala znatno materialno in strokovno pomoč, ostareli borci so nas pogosto obiskovali, včasih tudi pomagali, saj so opravljali številna odgovorna dela pri upravljanju države. Zdaj več ne vem zakaj sem ob neki priliki morala na Bazo 20 in sem kolegu potarnala, da se bojim slabe ceste. Takoj me je popravil z besedami »cesta po našem mestu je krompirjeva njiva napram novi cesti na Bazo 20«. Za grobišča so skrbele ženske, ki niso imele vozniškega dovoljenja, večkrat sem katero peljala tja in se vedno bala, da med drevjem ne bom mogla obrniti avtomobila. Zanimive so bile pripovedi gozdarjev, posebno črnomaljskih. Tudi govorci so se vedno dobro pripravili in na eni od proslav je dominiral pl. Jelinčič, takrat je bil v državi bog in batina. Skratka postopoma je Baza 20 postajala izletniško prijazna destinacija s številnimi možnostmi za preživetje prijetnega dneva.
V Bazi 20 so leta 1943/44 živeli in delali člani Izvršnega odbora in Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in Protifašističnega sveta narodne osvoboditve (AVNOJ), Komisije za agitacijo in propagando, uredniki časopisov, Partizanska tiskarna, tehnično osebje in drugi. Skupno je v 26 barakah živelo do 180 prebivalcev. Na širšem območju Kočevskega roga je delovalo skupno 24 bolnic, do danes sta se ohranili le bolnici Jelendol in Zgornji Hrastnik. Takšna skrb za ranjence odporniškega gibanja je bila začrtana na sestanku partizanskih zdravnikov v začetku junija 1942 v Tisovcu. Organizacijo in gradnjo bolnic je prevzel dr. Pavel Lunaček-Igor. Osebje so sestavljali še politični komisar, intendant, bolničarji, nosači ranjencev, kuhar, brivec, perica, občasno tudi mizar, krojač. Partizanske delavnice so skrbele za popravilo orožja, za obleko, obutev in vso drugo potrebno opremo. V Starih Žagah so delovati še avto mehanska, fino mehanska, in radijska delavnica. Od drugih dejavnosti so v Rogu delovali Znanstveni institut, Denarni zavod, Verska komisija, Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih sodelavcev, Odseka za šolstvo in za kulturo. Te institucije je vodilo predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Vse to danes prikazuje muzej v barakah Baze 20.
Sem se pa vedno spraševala, kako se bo interpretirala Baza 20 v državi, ki ima celo organizirano vsebinsko diametralno nasprotno politično stranko od nas obiskovalcev Baze 20. Ta je delovala v Kočevskem rogu kjer pa se je po vojni zgodil poboj okupatorju naklonjenih domobrancev. Po maši za pobite domobrance in spravni slovesnosti 8. julija 1990 v bližini brezna Pod Krenom pa ta tema ostaja del našega zadoščenja in dostojanstva.
Greste kdaj na Bazo 20?
Če vam je bil blog zanimiv, si lahko s klikom na to povezavo ogledate tudi arhiv mojih blogov.
Slike
.png)
