Joža Miklič
Življenje in delo
Joža (ali Jožefa ali Jožica) Miklič, univerzitetna diplomirana ekonomistka, predavateljica, pisateljica, publicistka in kulturnica je bila rojena 18. marca 1937. Osnovno šolo je obiskovala v Dol. Nemški vasi, gimnazijo v Trebnjem in v Stični ter diplomirala leta 1961 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Takoj se je zaposlila kot prvi diplomant Ekonomske fakultete v Krki tovarni zdravil Novo mesto. V njeno pristojnost je sodilo nekaj letno vodenje ekonomskega sektorja v katerem so delovale finance, računovodstvo, analize, načrtovanje, notranji nadzor, poslovna informatika, organizacija ter avtomatska obdelava podatkov. Pod njenim vodstvom je bil nabavljen in uporabljen računalnik IBM360/25 prvi na Dolenjskem in drugi v Sloveniji, s katerim so se začele redne obdelave podatkov leta 1971. V Krki je tudi poskrbela za ustanovitev Kulturno umetniškega društva Krka s sekcijami od katerih še vedno deluje Dolenjski knjižni sejem, Pevski zbor in galerijska dejavnost. Krko je zastopala v številnih državnih, republiških in občinskih organih ter gospodarskih združenjih.
Leta 1980 je bila imenovana za direktorico Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu in s tem je postala tudi članica Sveta Službe družbenega knjigovodstva Slovenije kot tudi članica kolegija njenega generalnega direktorja. V njeno pristojnost je sodilo vodenje plačilnega prometa, analize in informacije o gospodarskih gibanjih, boniteta komitentov, davčni, inšpekcijski in finančni nadzor nad družbenih premoženjem, revizijski postopki in postopki vrednotenja premoženja vse za območje Dolenjske in Bele krajine. Njena naloga je bila tudi informiranje javnosti v regiji o gospodarskih gibanjih in v ta namen je organizirala redne tiskovne konference.
Upokojena je bila leta 1995 in kot upokojenka pridobila certifikat Ministrstva za pravosodje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Z izpitom pri Ministrstvu za gospodarstvo je bila vpisana v register podjetniških svetovalcev za opravljanje poslov gospodarskega svetovalca in nadzirala izdelavo poslovnega načrta podjetnikom. V Združenju nadzornikov Slovenije je pridobila certifikat za opravljanje poslov nadzornika, eksperta v Nadzornih svetih in Nadzornih odborih družb oziroma družbenih skupnosti.
Poleg omenjenih zahtevnih delovnih nalog je Joža Miklič ob delu poučevala na Ekonomski srednji šoli in bila predavateljica Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. V letih 1962 do 1969 je bila članica Skupščine Skupnosti socialnega zavarovanja v državi. Od 1964 do 1968 je bila članica Odbora za industrijo in obrt občine Novo mesto. Članica komiteja ZKS v občini Novo mesto je bila od 1961 do 1965. Kot direktorica pomembnega področja dela v Krki jr bila tudi ustanovna članica Simpozija o sodobnih metodah računovodstva in poslovnih financah v Sloveniji 1968. Opravljala je mnoge upravljavske funkcije. Od 1974 do 1978 je bila predsednica Kulturne skupnosti Novo mesto, članica Komisije za nadzor občine Novo mesto, 1974, predsednica zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije, članica Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije in predsednica odbora za naložbe v KSS, Ljubljana, 1974-1978, članica nadzornega odbora Centralnega komiteja ZK Slovenije, predsednica Izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti Slovenije za avtomatiko, računalništvo in informatiko, v obdobju 1982 do 1989 pa
predsednica občinske zdravstvene skupnosti in predsednica izvršnega odbora te skupnosti v Novem mestu. Bila je delegatka regije na 14. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 1990. Bila je članica Društva manager – ustanovna članica sekcije Ženske z idejami, ustanovna članica društva Akademska pobuda - Univerza v Novem mestu 1994 in članica Razvojnega sveta Slovenije 1995-1997. Svetnica občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila od 1995 do 1999 in v tem času vodila odbor za družbene dejavnosti. V letu 1996 jo je Okrožno sodišče v novem mestu imenovalo za stečajna upraviteljica GIP Pionir Novo mesto. V mandatnem obdobju 1999 do 2007 je bila članica nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto. En mandat od 2009 do 2017 je bila urednica rubrike Družbena vprašanja v Rast–revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Občinski svet Mestne občine Novo mesto jo je leta 2010 imenoval za svojo predstavnico v Svetu Visokošolskega središča. Joža Miklič je kar 10 let predsedovala Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, bila članica organov Zveze ekonomistov Slovenije in 1996 predsednica njegovega izvršilnega organa. V tem obdobju je bil ustanovljen Foruma odličnosti in mojstrstva 1989. Bila je njegova ustanovna članica in vodja njegovega strateškega odbora. Sodeluje v vse slovenskem gibanju Rastoča knjiga, je ustanovna članica Društva Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Državnega sveta Slovenije. Njeno publicistično delo obsega preko 80 člankov v strokovnih in drugih publikacijah. Kot ljubiteljica kulture in humanistka je članica številnih kulturnih in humanitarnih organizacij.
Za svoje delo je prejela več stanovskih priznanj, bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem leta 1982, je prejemnica Velike nagrade odličnosti in mojstrstva leta 2005 in je vpisana v Rastočo knjigo Temeniške in Mirenske doline leta 2018. Živi v Novem mestu.
Storitve
Knjiga Barjanski tulipan
Opis knjige:
Avtorica je popisala več kot štiridesetletno delo Kulturno umetniškega društva Barje, katerega vsebino je vsa leta soustvarjala njena mama Tončka Melik. Društvo je delovalo izobraževalno, povezovalno in ustvarjalno v širšem okolju na obrobju Ljubljane, v njem je sodelovalo mnogo mladih, s svojimi prireditvami je gostovalo na številnih ljubljanskih odrih, celo na Reki in poskrbelo, da je okolje primerno počastilo velikane slovenske kulture ter spominske dneve. V ljubiteljski kulturi Slovenije so bili prepoznavni in spoštovani za kar so prejeli tudi pomembna priznanja.
Dolenjska in bela krajina
Opis knjige:
Avtorji pesnik Tone Pavček, dr. Janez Gabrijelčič in Joža Miklič s to knjigo nagovarjajo najširšo javnost regije za oblikovanje in uresničevanje uspešnejšega gospodarjenja in hitrejše rasti blagostanja. Ocenjujejo, da imata Dolenjska in Bela krajina še veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti, ki bi lahko izboljšale materialni položaj tu živečih in jim omogočile tudi bogatejši duhovni razvoj. Motivacijski razvojni program je nastal v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine leta 1993.
Potomci Jurčičevih junakov
Opis knjige:
Povojni čas je odprl široke možnosti izobraževanja, ki jih je večina mladih sprejela z navdušenjem kljub materialno neprilagojenim razmeram. Avtorica opisuje življenje druge generacije gimnazijcev v Stiški gimnaziji, njihova prizadevanja pri razumevanju za njih zahtevne učne snovi, njihov nadaljnji univerzitetni študij ter rezultate njihovega dela v praksi.
Zvestoba študentski druščini
Opis knjige:
Zbornik, ki ga je uredila avtorica Joža Miklič, pripoveduje zgodbe o študiju in uveljavljanju ekonomske stroke v Sloveniji, življenje in delo petinosemdesetih diplomantov 12. generacije študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so si med prvimi prizadevali uveljavljati ekonomsko doktrino, ekonomsko znanost in ekonomsko miselnost v raziskavah, podjetjih, v izobraževalni ustanovah in v upravljanju republike.
Blog
Dan za praznovanje, 11. november 2025
Po tradicije je danes praznik vinogradnikov, Martinovanje, stoletja praznik predvsem tistih, ki so s trdim delom pridelovali vino, ga prodajali oštirjem in veletrgovcem ter na ta način pridobili gotovino za poplačilo svojih terjatev. Moj ded je bil poznan vinogradnik in kletar, imel je primerno velik vinograd na, po vremenu svojstvenem pobočju, imel je veliko družino, ki je bila sposobna opraviti vinogradniška dela pravočasno in kakovostno. Na Martinovo se je mojemu dedu rodil sin Jože – moj oče. Razen kratkotrajnih srečanj nisva nikoli živela skupaj, toda tisto malo kar nama je bilo dano, je bilo prijetno in mi je ostalo v trajnem spominu.
Ko smo na prelomu preteklega stoletja industrializirali našo domovino, smo prav za prav gradili tovarne v naši skupni lasti. Iz tega razloga smo se odrekali marsikateri dobroti, prostemu času in zasebnosti. Zato se ne gre čuditi, če smo kdaj preprosto sedli skupaj , si natočili čašo vina ter se pogovorili o svojih strahovih, užitkih in veselju ali bolje zadovoljstvu. V tovarni kjer sem delala smo izbrali Martina za svoj Dan praznovanja in ta Martin nas je družil kar 30 let. Veliko dobrega je izšlo iz teh srečanj in se potrdilo kot naša prava pot v prihodnost.
Vsi za svoj praznični dan ne izberejo Martina kar pa ne pomeni, da ga ne praznujejo. Vinogradniška gorica mojega mesta je polna prijetnih zidanic, ki ponudijo številne presežke vsakemu obiskovalcu. Teh pa nikoli ni malo, seveda se na martinovo nedeljo njihovo število tako poveča, da je večina ponudnikov zadovoljnih. Lokalna ekonomija se krepi, k temu znaten del doprinaša tudi Fakulteta za razvoj podeželja ne samo s poučevanjem ampak tudi s prireditvami. Njen vpliv je močan tako v Posavju kot v Beli krajini, v tradicionalnih goricah kot je Gadova peč, Mevce ali vinogradi Metliške kleti.
Letos okoli Martina je Revoz, največje podjetje v mojem mestu doživelo velik uspeh z električnim avtomobilom Twingo, ki naj bi bil, oziroma bo »veselje do življenja«, mestno vozilo, ki prevozi 265 km z enim polnjenjem in bo zanj potrebno odšteti le 20 tisočakov, preživljal pa bo 250 družin. Direktor Revoza je v Delu poudaril, da tega »uspešnega projekta ne bi bilo, če ne bi bilo podpore naše države, lokalnega okolja, dobre infrastrukture in na sploh stabilnega gospodarskega okolja«. Čestitamo Revozu in hvala vsem, ki ste s svojim znanjem in razumevanjem omogočili ta projekt. Za Martina smo si privoščili zdravico za vaš oziroma naš, kot pravite uspeh in za srečno pot novega Twinga na svetovne trge.
Letošnje Martinovanje sem doživljala med sorodniki pri nečakinji. Pripravila sem nekaj darilc bolj zato, da sem imela modus vivendi za opozorilo družbi, kaj vse lahko iz naše rodbine smatramo za lastno dediščino oziroma za naše korenine. Najprej kakšno je bilo praznovanje Martina in rojstnega dneva očeta v času naših starih staršev, potem prepevanje priložnostnih pesmi in iskanje današnjega naslednika v tradiciji petja, potem pesmarico z zdravicami in za zaključek ogled objavljene fotografije iz naše rodbinske zgodovine v reviji Vzajemnost. Sem v letih in verjetno še edina, ki sem običaje za Martinovanje doživljala od sorodnikov, rojenih v 19. stoletju. To v dobi pametnih telefonov primarni interes mladih. Predvidevam, da jim ta trenutek to ne pomeni ne vem kaj, toda postarali se bodo in otroci bodo zrasli, v spominu se jim bo prebudilo praznovanje Martina zadnjih sto let in iskali bodo načina, da najdejo svojo identiteto za Dan svojega praznovanja česar koli, kar jim bo sveto in drago. Ja, dejstvo je, da se pri delu in jelu rojevajo čustva, beležijo spomini in ustvarjajo vrednote.
Na kaj pa vas spominja Martin?
Zakaj tako? 10. november 2025
To kar so zdaj spletli novinarji in politiki o Novem mestu, Romih in novih regulativah, je milo rečeno, rojevanje razmerij za krepitev nesoglasja med večinskim prebivalstvom in Romi in za rojstni kraj nepopravljivega sovraštva so omenjeni izbrali moje ubogo mesto. Že štirinajst dni, vsak dan, pri vseh poročilih je glavna tema Novo mesto, smo bili v Tedniku in v Tarči, razpisali so se vsi tiskani mediji od dnevnikov do Mestnika. V nedogled ponavljajo govore, prikazujejo govorce, kažejo pred novinarji bežeče male Romčke in v nedogled ponavljajo, da bo sprejeta nova zakonodaja in bo tako vse rešeno. Sovražim ta paternalizem vseh, ki pišejo, slikajo, sklepajo in govorijo. Kaj pa so naredili? trenutno veliko zmedo, zapravljeno dobro ime mojega mesta in skoraj nepopravljivo slabo vzdušje tako Meščanov kot Romov. Pa, da ne boste mislili, da sem edina, ki tako vidim današnje stanje problematike svojega mesta.
Med najhujše napake v ravnanju vseh sodelujočih je to, da odločajo o reševanju romskega kriminala, šolanju otrok in mamic mlajših od 15 let vseskozi brez Romov, kot da smo banana republika. Si predstavljate, kako bi reagiralo večinsko prebivalstvo, če bi se Romi razpisali in razgovorili o našem načinu življenja in sprejeli zakonske predpise brez nas? Od kod in na podlagi česa obstaja prepričanje, da mi več vemo o tem, kaj je dobro za Rome kot oni. Sem pričakovala vsaj od Petre Držaj, ki je intervjuvala spet samo eno stran – tokrat romsko, da bo vsaj malo posvetila pozornosti zaposlovanju Romov, emancipaciji Rominj, Rejništvu in podobnim. Ne nič od tega! Pa vendar vsi od nekdaj vemo, govorimo in si prizadevamo da bi bili Romi zaposleni. Zakaj o tem ni govora ob tem tragičnem dogodku gospoda Šuterja? Zakaj ne pišete, rišete in govorite o dolgoročnih predlogih pristojnega ministrstva glede romske manjšine? Je tudi v teh vse predlagano ne da bi se o predlogih pogovorili z Romi?
Predlagam, da se namesto dosedanjega poročanja in paternalizma, dogovarjamo in dogovorimo kako bomo razvili romsko gospodarstvo in kako bomo z njim sodelovali. Podjetniški svetovalci ministrstva za gospodarstvo naj obiskujejo romske družine in ugotovijo interese, ki jih posamezne družine, moški in ženske kažejo do podjetništva. Predvidevam, da bo največ interesa izraženega za obrtne dejavnosti oziroma do poklica SŠ. Romom, ki se že šolajo ali pa so že zaposleni, naj svetovalci predlagajo in jim pomagajo zagotoviti minimum naročnikov ali kupcev. Svetovalci naj jim pomagajo pripraviti poslovni načrt in ugotovili potrebna zagonska sredstva za ustanovitev romskega s. p. Svetovalci naj bodo predvidoma 6 let tisti, ki predlagajo državi tudi naložbe v romsko podjetništvo brez razpisa.
Poleg podjetništva je nujno spodbujati kulturno udejstvovanje Romov tako na lokalni kot na državni ravni. Če na kulturne prireditve vabimo lokalne oblasti predstavnike cerkva, politike in doktorje, moramo povabiti tudi Rome. Kdor spremlja TV madžarske manjšine je lahko zaznal kako to gre. Lokalne in državne kulturne ustanove so dolžne v romskih naseljih organizirati vsaj literarni, glasbeni, pevski, likovni in zgodovinski krožek, sekcijo ali drugo »lučko«, ki bo pogumno svetila vsak dan svetleje. Upam, da kulturne institucije mojega mesta to že prakticirajo, pričakujem pa, da bo kulturno življenje Romov financirala država brez razpisov. O skrbništvu sem že pisala, o izobraževanju so pisale pomembne stvari inštruktorice.
Še mnogo stvari je, ki jih lahko naredimo tako Meščani kot Romi, toda imeti moramo oboji dovolj volje za skupno delo in skupno delo mora biti učinkovito.
Ste pripravljeni na sodelovanje z Romi?
Če vam je bil blog zanimiv, si lahko s klikom na to povezavo ogledate tudi arhiv mojih blogov.
Slike
.png)
